Cilj pridelave zelja so kakovostne zeljne glave, še posebej pri zgodnji pridelavi. Tega namreč porabimo svežega v jedeh s sladkim zeljem ali naribanega v solati.

Zeljna semena kalijo pri temperaturah med 1 in 5 °C. Pri zelo zgodnjem sajenju sadik od marca dalje moramo paziti na temperaturo tal po setvi semen.

Seme zelja lahko izgubi kaljivost, če je predolgo v prevlažnih setvenih substratih in pri temperaturi 0 do 2 °C. Če je temperatura okrog 10 °C, seme zelja vznikne v 14 dneh, pri temperaturi 20 °C v enem tednu in pri temperaturi 23 do 24 °C v dveh dneh. Ko sadike oblikujejo 4 do 6 listov, so primerne za presajanje, a jih najprej utrdimo, tako da jih za vsaj 2 do 3 dni postopno privajamo na pogoje pridelave izven rastlinjakov. Zato jih prestavimo na prosto pred rastlinjak ali jih pustimo v neogretem rastlinjaku. Utrjene sadike zgodaj spomladi prenesejo tudi do okoli – 5 °C, vendar preventivno prekrivanje z vlakninasto prekrivko omogoči hitrejšo prilagoditev in zgodnejše nadaljevanje rasti.

Brez vode ne gre

Zelje zahteva veliko vlage, zato ga gojimo tam, kjer je dovolj zračne in talne vlage. Odločilna je zadostna in enakomerna oskrba z vlago, ki je bistvena za doseganje zadovoljivega pridelka.

Če je premalo vlage, se razvijejo majhne glave z močno voščeno prevleko na listih. Pomanjkanje vlage in sušni pogoji v pozni zimi in zgodnji pomladi, ko je zelje na začetku rasti po presajanju, vpliva tudi na prepočasno in neenakomerno rast ter oblikovanje slabših glav zgodnjega zelja.

Zgodnejše in krajši čas rastoče sorte zelja navadno kapljično namakamo, le redko z razpršilci, ki so bolj primerni za poletno pridelavo poznih sort.

V povprečnih pogojih pridelave belo zelje na dan z dihanjem in izhlapevanjem vode iz tal izgubi od 4 mm/m2 ali celo več. Če je bila zima suha in so tla izsušena še zaradi vetra, je namakanje v zgodnji pomladi odločilno. Namakamo z zmernimi količinami vode, in sicer od 15 do 20 milimetrov ali litrov na kvadratni meter v več obrokih na dan. A pozor, tudi preveč vode v tleh ni dobro. V tem primeru opazimo vpliv na zmanjšanje pridelka ali celo propadanje rastlin. Predvsem v zelo težkih tleh, kjer voda zelo slabo pronica v tla, lahko opazimo propadanje rastlin, še posebej, če voda več dni stoji na površini. Zato so zemljišča z izredno težkimi in nepropustnimi tlemi neprimerna za zgodnjo pridelavo zelja.

Primernejša so lažja tla

Za pridelovanje zgodnjega zelja so primerna lažja tla, ki se spomladi hitreje ogrejejo kot težka. Vendar morajo biti tla strukturna in vsebovati več humusa, da so sposobna dobro zadrževati vodo v talnih rezervah. V lahkih tleh, ki ne zadržujejo dovolj vode, je vode premalo.

Zelje uspeva v blago kislih do nevtralnih tleh, optimalen pH je 6,5 do 7,5. Tla, ki imajo pH vrednost pod 6, je potrebno apniti in dodajati tudi bor ter molibden, da se zelje pravilno razvija.

Ne glede na vrsto tal, zelje zahteva dobro in globoko obdelana tla, ki naj bodo tudi bogata z organsko snovjo.

Oskrba s hranili

Za zgodnjo pridelavo zelja uporabimo hranila tudi iz organskih gnojil. Uporabimo lahko od 20 do 40 ton hlevskega gnoja na hektar, odvisno od vsebnosti humusa v tleh. Če nimamo hlevskega gnoja, je dobrodošlo tudi zeleno gnojenje, za kar lahko sejemo travno deteljne mešanice ali mešanice stročnic in žit, odsvetujemo pa setev mešanic iz križnic zaradi prenosa bolezni in škodljivcev med sorodnimi vrstami iz mešanic in zeljem. Količine hranil določamo na podlagi preskrbljenosti tal s posameznimi rastlinskimi hranili, zato najprej analiziramo tla. Za pridelavo zgodnjega zelja za svežo porabo dodamo za povprečni tržni pridelek 50 t/ha: 280 kg N /ha, 65 kg P2O5 / ha, 280 kg K2O / ha in 115 kg CaO.

Najboljši predhodni posevki

Na isto njivo ga sadimo po premoru vsaj štirih let. V vmesnem času ne pridelujmo drugih križnic. Pri preozkem kolobarjenju se poveča nevarnost širjenja bolezni in škodljivcev. Zelo dober prejšnji posevek za zgodnjo pridelavo zelja so vse rastline, ki jih pospravimo v zgodnji predhodni jeseni. To so lahko stročnice (denimo visok fižol), žita in krompir z neprezimnimi dosevki, korenovke in čebulnice. Po njihovem spravilu pozno jeseni ali tik pred zimo tla osnovno obdelamo, brazde pozno pozimi ali pred pomladjo le še poravnamo in tako dovolj zgodaj pripravimo za sajenje zelja. Odsvetujemo pridelovanje zelja za križnicami, na primer repi, cvetači, ohrovtu, brokoliju, kolerabici, krmnem ohrovtu in podobno. Prav tako ga ne pridelujemo po lobodovkah (krmna in rdeča pesa).

Za oskrbo s svežim zeljem v maju in juniju je potrebno načrtovati čas setve in pravočasno vzgojiti sadike ter seveda izbrati temu primerne sorte oziroma hibride. V osrednji Sloveniji za spomladansko pridelovanje začnemo vzgajati sadike s setvijo semen od februarja do marca, na Primorskem že januarja. Zato upam, da v tem času že razmišljate o sajenju in da ste sadike zelja s koreninsko grudo že pripravili.

Manjša razdalja, manjše glave

Sadilna razdalja je odvisna od sorte ali hibrida. Bolj kot ima sorta kratko dobo rasti in je namenjena zgodnjim terminom pridelave, manjša je lahko sadilna razdalja.

Zgodnje sorte tako presajamo na medvrstno razdaljo 40 do 50 cm in 30 do 40 cm v vrsti. Za zgodnje sorte se štejejo tiste sorte in hibridi, ki potrebujejo od presaditve do spravila glavic zelja približno do največ 75 dni, torej dva do dva in pol meseca.

Tako bomo ob presajanju v začetku marca na večje gostote lahko pridelek 1 kg do 1,5 kg težke glavice svežega, mladega zelja rezali že v sredini maja. Z gostim sklopom zasaditve lahko povečamo pridelek zgodnjih sort, pridelamo manjše in za ta termin najbolj željene zeljne glave, ki so primerne za presno porabo.

Hibrid ali sorta

Hibridi dozorevajo izenačeno, zato so primerni za pobiranje v kratkem roku in bolj naenkrat. Deklarirano število dni do spravila tako natančneje drži. Če boste uporabili hibridno zelje, ki ima do spravila predvidenih na primer 65 dni, boste bolj ali manj v tem času (dobra 2 meseca) pridelali dovolj in primerno razvite glave zgodnjega zelja. Sorte dozorevajo veliko bolj neenakomerno in manj zagotovo je pri njih določen čas spravila v številu dni. Sorte je treba pobirati vsaj dvakrat ali večkrat, ker lahko pri prezrelem zelju pokajo glave, nedozorelo pa še ni razvilo primerno čvrstih in kompaktnih glav, zato se pri uporabi sort dogaja, da velikokrat nismo tako zgodnji s spravilom, kot bi si želeli. Glave zgodnjih sort, tudi hibridov zelja, niso nikoli prav posebej zbite, nabite in listi v glavah zgodnjega zelja niso tako gosto naloženi kot pri poznih sortah zelja. Razlike med sortami in hibridi so tudi v okusnosti.

Okroglo ali koničasto

Zeljne glave niso le okrogle, ampak tudi koničaste. Koničasto ušpičeno zelje je privlačno že na pogled, zelo primerno za kratko rastno dobo in za zgodnje termine pridelave. Sicer v pridelavi še vedno prevladujejo okrogle glave, ne glede na to pa je za vse zgodnje sorte in hibride značilna kratka doba rasti in sposobnost hitrega oblikovanja glav. Za zgodnjo pridelavo lahko posadite tudi rdeče sorte zelja.

Zelje, ne glede na čas pridelave, je zelenjadnica, brez katere Slovenci ne znamo živeti, tudi profesionalni pridelovalci v Sloveniji od vseh zelenjadnic pridelujejo največ zelja. Ob dobrem pregledu vrtov in njiv boste v samooskrbni pridelavi skoraj stalno našli tudi zgodnje zelje, saj imajo prvi pridelki v sezoni še posebno privlačnost in uporabnost. Zato vam želim, da tudi s pomočjo današnjih nasvetov ostane tako.

Igor Škerbot