Na večino ljudi so tople jesenske temperature dobro vplivale, saj smo jih lahko izkoristili za delo na vrtu, v gozdu, za sprehode in celo kopanje v morju.

Kako pa so vplivale na trajne rastline, težko z zagotovostjo trdimo. Če smo bili s setvijo oziroma sajenjem jesenskih vrtnin poleti malce pozni, so visoke temperature omogočile njihov primeren razvoj in nam zagotovile dobre pridelke. Krajša obdobja dežja v času prijetnih, skoraj poletnih temperatur, so nadomestila zalivanje vrta in nam postregla z bogato bero gob v gozdovih širom Slovenije. Tudi tisi, ki pravijo, da gob nikoli ne najdejo, se letos lahko pohvalijo s polnim zamrzovalnikom ali shrambo odličnih zdravih gob.

Dren  

Jagodičje do zime

A ne samo vrtnine in gobe, tudi jagodičje nas letos neumorno razveseljuje, vse do prve slane, četudi mraz nastopi šele decembra. Malin in večkrat rodnih jagod prav nič ne motijo krajši dnevi in hladne noči. Ravno obratno, njihovi plodovi so v času počasnega dozorevanja še bolj sladki in imajo izrazitejši okus. Če smo jagodičje obirali celo leto, imamo včasih že težave s tem, kako ga porabiti. V tem času, ko je v izobilju jesenskih plodov, predvsem imam v mislih pestrost različnih sort jabolk, lahko jagodičja kmalu postane preveč. V tem primeru nikar ne dopustite, da plodovi ostanejo na rastlinah. Prezreli plodovi namreč predstavljajo odlično mesto za razvoj glivičnih okužb in vlaga ter visoke temperature jim bodo omogočili ugoden nadaljnji razvoj. Spor gliv mraz prav nič ne moti, brez težav bodo preživele zimo in počakale na ugodne spomladanske temperature, ko bodo ponovno bogato obdale rastline. Seveda prezreli plodovi niso primerni za uživanje, zato z obiranjem ne odlašajmo. Najbolje bo, da plodove pojemo sveže v obliki malice ali jih dodamo raznim napitkom. Tudi tiste malo manj okusne, kot so na primer goji jagode, aronija ali rakitovec, lahko v manjših količinah prav uspešno skrijemo med druge sestavine. S tem bomo skoraj nevede zaužili velike količine zdravju koristnih snovi. Verjamem, da ste sedaj pomislili na vitamin C, ki ga marsikdo uživa v obliki prehranskih dodatkov v tem vremensko nestabilnem obdobju. Medtem, ko se zjutraj dobro oblečemo, ker moramo zdrgniti zamrznjeno vetrobransko steklo avtomobila, nam je lahko na poti domov celo vroče. Hladen veter, ki ga prinese ta letni čas, povzroča prehlade ali druge celo hujše oblike bolezni, in vitamin C je zelo učinkovita snov, ki dokazano krepi naše zdravje. Med jagodičastimi plodovi sta z vitaminom C med najbogatejšimi črni ribez in aronija. Na primer sveži plodovi črnega ribeza vsebujejo tudi do 122 mg vitamina C/100 g svežih plodov. V času skladiščenja se nato vsebnost vitamina C v črnem ribezu sicer zmanjša za približno 20 %, kar pa pri takšni količini ni tako veliko. Sveži plodovi aronije vsebujejo 30 mg vitamina C/100 g plodov, medtem ko sveži sok iz aronije vsebuje okoli 100 mg vitamina C/100 g soka. Z zamrzovanjem se vsebnost vitamina C v plodovih aronije seveda zmanjša, a ne za veliko, še vedno ga vsebujejo približno 25 mg/100 g plodov.

Aronija  

Izguba vitamina C

Največje izgube vitamina C v aroniji in tudi drugemu sadju ter zelenjavi povzroči toplotna obdelava. V kompotu ali marmeladi iz aronije je le še 5 mg vitamina C/100 g izdelka. Z vitaminom C pa so zelo bogate tudi sveže jagode. Iz literature je moč zaslediti, da določene sorte jagod vsebujejo tudi do 100 mg vitamina C/100 g sadja. Zanimivo je tudi, da prihaja do velikih razlik med različnimi sortami. Nekatere sorte jagod vsebujejo le 50 mg vitamina C/100 g plodov. Kar pa je še vedno zelo veliko v primerjavi z malinami, ki vsebujejo le okoli 20 mg vitamina C v 100 g svežih plodov. Če pri skladiščenju in predelavi črnega ribeza in aronije nismo opazili večjih izgub vitamina C, je pri jagodah to malce drugače. Po dobrem tednu skladiščenja na 1 °C bodo jagode izgubile kar 2/3 vsega vitamina C, izguba pa se pri shranjevanju v klasičnih hladilnikih v naših kuhinjah še poveča. Je pa izguba vitamina C v jagodah bistveno manjša, če jih zamrznemo v klasičnih zamrzovalnih omarah ali skrinjah, ki dosegajo okoli –20 °C. Če jagode shranimo za 21 mesecev v zamrzovalnik, bodo ohranile okoli 70 % vitamina C. Tako bomo v osvežilnem sadnem napitku z dodanimi zamrznjenimi jagoda zaužili več vitamina C kot če napitek pripravimo s svežimi malinami ali ameriškimi borovnicami. Ameriške borovnice vsebujejo zelo malo vitamina C, celo manj kot 20 mg/100 g plodov. So pa zato z vitaminom C bogatejše naše gozdne borovnice, ki ga vsebujejo vsaj 3x toliko kot ameriške sorodnice. Premalo se zavedamo, kakšno bogastvo skrivajo naši gozdovi. Med sprehodom, ki bo naše telo spravil v dobro kondicijo, lahko v jesenskem času naberemo mnogo plodov, ki kar zardevajo od zdravih snovi. Največ vitamina C vsebuje šipek, kar 1250 mg ga zaužijemo v 100 g plodov. Paziti moramo le, da ga ne segrevamo na več kot 60 °C, saj se s toplotno obdelavo vitamin C hitro razgrajuje. Prav tako razgradnjo in s tem zmanjšanje vitamina C povzroči obdelava s kovinskimi pripomočki, kot so mlinčki. Gozdni rob ali jasa nam poleti  ponuja bogate plodove bezga, ki vsebujejo kar 116 mg vitamina C/100 g plodov. Ne smemo pozabiti na dren iz slovenskih gozdov. Njegovi plodovi, drnulje, vsebujejo okoli 20  mg vitamina C/100 g plodov.

  Črni bezeg

Ne prevroč čaj

Če je vaša shramba polna in odjemalci siti, je bolje, da rodne vejice jagodičastih rastlin na vrtu, ki so polne plodov, odstranite z grma in s tem rastlinam prihranite nekaj energije. Ko boste pripravljali čaj v hladnih zimskih večerih, ga pri pripravi nikar preveč ne segrevajte. Za zjutraj pa si morda kdaj raje privoščite napitek, ki ga pripravite s svežimi in zamrznjenimi plodovi jagodičja. Če mu dodate pest lešnikov, mandljev ali orehov, boste obrok dopolnili z zdravimi maščobami, ki so nujno potrebne pri sprejemu vitamina C v naše telo.

Šipek

Želim vam, da leto 2022 zaključite polni zdravja in bogatejši zaradi vseh izkušenj, ki vam jih je prineslo. Nekatere so bile verjetno lepe, prijetne in sladke kot sveže maline, druge morda trpke kot plodovi aronije. Iz vseh pa smo se nekaj naučili. Zato v letu, ki prihaja sladkim izkušnjam primešajte tiste malo trpke in doživite nove, čudovite doživljaje.

Nika Cvelbar Weber