Zemlja je osnova vrta in preden začnemo z umeščanjem vrtnih elementov, ki smo si jih zamislili, ter s sajenjem rastlin, moramo urediti osnovo. Priprava zemlje se začne z ravnanjem terena, če je to potrebno. Navozimo manjkajočo zemljo ter jo očistimo nepotrebnih primesi, kot so kamenje, gradbeni odpadki, korenine trajnih plevelov in podobno. Ko je zemlja primerno suha, sledi rahljanje in groba obdelava. Šele nato jo temeljito pognojimo in fino obdelamo. Nekateri tožijo, da imajo tako slabo zemljo, da bi jo morali zamenjati. To je zelo težko izvedljivo. Dobre vrtne prsti skoraj ni mogoče kupiti. Prav vsako, še tako slabo vrtno prst pa je mogoče spremeniti tako, da bo v njej marsikaj odlično raslo. Le nekoliko potrpljenja in vztrajnosti potrebujemo. Osnovno pravilo za pripravo dobre vrtne prsti iz kamnite, glinaste, zbite ali sicer neuporabne zemeljske mase se glasi: kamenje in odpadke je potrebno odstraniti in dodati organsko gnojilo. Neuporabna ali slaba vrtna prst ima lahko različne napake, zato jih bomo tudi zdravili na različne načine ozirajoč se na zahtevnost rastlin, ki smo se jih namenili posaditi.

ZDRAVLJENJE ZEMLJE

Glinasto zemljo izboljšamo in zrahljamo z dodatkom apnenčastega peska (tudi kamene moke ali gašenega apna), če bomo zasajali “normalne” rastline. Če bi radi imeli rastline, ki uspevajo v kisli zemlji (praproti, kresnice, resje, rododendroni, azaleje, kamelije), bomo raje dodajali kremenčev pesek. Pesek namreč trajno zrahlja težko zemljo. Marsikdaj sicer dobimo nasvet, da zemljo zrahljamo z dodajanjem šote, vendar je takšno rahljanje le začasno, saj se šota razgradi v dveh do treh letih in njenega učinka potem ni več. Poleg peska, ki ga dodamo le enkrat ali zelo občasno, na več let, seveda dodajamo tudi organska gnojila – pri zasajanju trajnih lesnatih in zelnatih rastlin in pozneje v obliki zastirke pozno jeseni ali zgodaj spomladi. Zelo peščeni zemlji dodamo glino in seveda organska gnojila. Kamniti zemlji najprej odvzamemo vse večje, srednje in manjše kamne, šele nato dodajamo organska gnojila.

Zbito zemljo najprej temeljito čim globlje prerahljamo in jo pustimo nekaj časa v grudah – tudi na mrazu ali soncu. Šele potem jo zdrobimo, še enkrat prerahljamo in dodamo pesek (če je glinasta) ter seveda organsko gnojilo.

Z VZTRAJNOSTJO NAD PLEVELE

S trajnimi pleveli zapleveljeno zemljo najteže pripravimo do uporabnosti. Če zasajamo drevje in trato, bo s pleveli še najmanj skrbi, saj drevju ne morejo do živega. V trati pa večina širokolistnih trajnih plevelov ob redni košnji sčasoma izgine. Trave – pleveli (pirnica in podobno) so pri tem izjema. ker jih tudi nega trate le težko odstrani. Med nižjimi in srednjimi grmovnicami v strnjenih nasadih pleveli radi prerastejo prostor kljub občasnemu pletju. Le redna in dosledna pletev trajne plevele sčasoma toliko oslabi, da jih grmovnice zadušijo pod seboj.

PLEVELI IN TRAJNICE

Če želimo v s trajnimi pleveli zapleveljeno zemljo saditi trajnice, bomo doživeli razočaranje. Vse trajnice namreč ostajajo v zemlji več let ali kar stalno in temeljito prekopavanje med njimi je možno kvečjemu kakšno leto ali dve po sajenju, potem se nasad strne in temeljito okopavanje je zelo oteženo ali celo nemogoče. Odstranjevanje enoletnih plevelov ni težavno, trajnih pa je navadno vedno več in nazadnje je treba trajnice izkopati, jih temeljito očistiti korenin trajnih plevelov in presaditi v nezapleveljeno zemljo. Zato je potrebno zemljo na delu vrta, ki smo ga namenili trajnicam, že pred sajenjem temeljito očistiti plevelov in morebitne ostanke plevelov v zemlji po sajenju redno krotiti in odstranjevati, da se ne raztresejo.