Pogosto so lahko vir različnih neželenih snovi ali nečistoč. Zato imajo pomemben vpliv tako na količino kot na kakovost pridelka.

V Sloveniji imamo zelo ugodne razmere za razvoj plevelov (bogata tla, veliko padavin). V pridelavi zelenjadnic je zelo pomembno, da z izvajanjem različnih ukrepov zagotovimo čim manjšo banko semen v tleh in preprečujemo vnos plevelnih semen na pridelovalne površine z uporabo prečiščenega semena, kompostiranih organskih gnojil in s stroji. Plevelov nikoli ne moremo popolnoma zatreti. Pogosto se premalo zavedamo, da je manjša populacija plevelov zaželena in potrebna tudi s stališča naravnih ravnovesij – za življenje številnih, pogosto nevidnih prebivalcev.

K zmanjševanju zapleveljenosti površin znatno pripomoremo z izvedbo širokega kolobarja, pravočasnim spravilom pridelkov, gnojenjem, ki pripomore k rasti zelenjadnic, pridelovalno higieno in setvijo prečiščenega semena.

V pomoč pri obvladovanju plevelov nam je tudi mehansko zatiranje (ročno ali strojno), uporabo ognja, prekrivk in zastirk.

Zastiranje tal

Uporaba zastirk je ena od najstarejših metod zatiranja plevelov, saj plevelom fizično preprečimo vznik. Zastiranje tal varuje tla pred vremenskimi vplivi (dežjem, vetrom, sončno pripeko), ki rušijo strukturo tal. Pod zastirkami ostajajo tla rahla in zračna, medtem ko se tla na površinah s slabšo ali porušeno strukturo bolj zbijajo in sesedajo. Z uporabo zastirk senčimo tla, prekrita tla pa so hladnejša in v vročih delih leta oziroma v vročih poletjih tako vplivamo tudi na boljši sprejem vode in hranil v rastlino. Tla pod zastirko ostajajo dalj čas vlažna, voda je posledično dostopnejša rastlinam, hkrati pa ker z zastiranjem tal preprečimo izhlapevanje, vplivamo tudi na zračno vlago v posevku ter posledično na pojav, razvoj in širjenje bolezenskih povzročiteljev in škodljivcev. Zastirke pa lahko izločajo tudi snovi, ki zavirajo kalitev plevelov. Najučinkovitejše so proti enoletnim plevelom. Večletni, trajni pleveli lahko prodrejo skozi zastirko in ker dobro prenesejo zastiranje, se lahko njihov delež pri dolgotrajnem zastiranju tal celo poveča.

Različni materiali

Za zastirko najpogosteje uporabljamo žitno slamo, seno, mleto koruznico, nepreperel kompost, praprot, trstičje, ovčjo volno, luščine ajde, ostanke lupin lupinarjev in podobno. Uporabimo lahko odpadke papirne, tekstilne ali lesne industrije, ki pa v pridelavi niso najbolj zaželeni. Zastirke iz organskih materialov hkrati služijo kot vir hranil, saj jih običajno po letu uporabe (v jeseni) vdelamo v tla.

Uporaba žitne slame je še posebej dobrodošla spomladi, saj se v sončnih dnevih ogreje tudi zrak v votlih bilkah, ponoči pa to toploto oddaja tudi mladim rastlinam.

Slamo, ki jo želimo uporabiti za zastirko, si priskrbimo iz nezapleveljenih posevkov, saj lahko v nasprotnem na površino prinesemo tudi seme plevelov in lahko v bodoče pričakujemo več težav s pleveli.

Na manjših površinah in pri pridelavi v zavarovanih prostorih so poleti zelo dobrodošle zastirke iz sveže pokošenih rastlin (najpogosteje uporabljamo kar pokošeno travo). Zastirka iz svežih rastlin tla tudi hladi, sok pokošenih rastlin pa vsebuje tudi hranila v sledovih. Pomembno je, da ne pozabimo, da morajo biti rastline, ki jih bomo uporabili kot zastirko, pokošene pred cvetenjem oziroma semenenjem.

Uporabna ovčja volna

Pogosto pri izbiri ustrezne zastirke pozabimo na uporabo ovčje volne. Ovčja volna (dlaka) položena v srednje debeli plasti (približno 10 cm) okoli rastlin služi kot zastirka. Tovrstno zastirko lahko na koncu pridelovalne sezone preprosto zadelamo v tla in bo služila kot vir hranil (organsko gnojilo). Spomladi so tla pod takšno zastirko topla, poleti pa bolj hladna. Volna močno vpija vodo in tako predstavlja še nekakšen rezervoar za sušno obdobje. V bolje založenih kmetijskih trgovinah se lahko založimo tudi s filcano ovčjo volno (pri postopku filcanja se dlake volne prepletejo v stabilnejšo obliko, ne izgubijo pa se uporabne, prej opisane lastnosti volne), ki jo v posevkih uporabimo kot zastirko. Zastirko iz čiste ovčje volne lahko po končani sezoni zadelamo v tla (podobno kot ovčjo volno). Kot zastirko v vrtu odsvetujemo uporabo filcev, ki se uporabljajo v gradbeništvu.

V trajnih nasadih (na primer nasadi špargljev in artičoke) v tujini kot zastirko pogosto zasledimo tudi luščine ajde, ostanke lupin lupinarjev in podobno.

Pogosto bi želeli kot zastirko uporabiti tudi žagovino, lesne sekance, lubje in podobno. Uporaba teh materialov v pridelavi vrtnin ni najbolj zaželena.

Folije proti plevelom

Folija predstavlja znaten strošek, ki pa je v donosnejših kulturah seveda sprejemljiv. Pri pridelavi uporabljamo črne, rjave, bele, prozorne folije. Prozorne folije so v naših razmerah manj uporabne, ker se pleveli pod njimi razvijajo še močneje kot sicer. Slaba plat folije so stroški spravila in odstranjevanja. V zadnjih letih prav zato na pomenu pridobivajo biorazgradljive folije, ki jih po končani pridelovalni sezoni enostavno zadelamo v tla (podobno kot zastirke iz organskih materialov). Pomembna lastnost biorazgradljive folije je predvsem njena obstojnost, ki mora ustrezati dolžini rastne dobe zelenjadnice, ki jo bomo na tej foliji pridelovali.

Pri izbiri folije bodimo pozorni tudi na razmik med odprtinami, saj bo taka razdalja sajenja. V vročih letih lahko pri pridelavi na foliji na rastlinah in plodovih, ki so v neposrednem stiku s folijo, zasledimo sončne in toplotne ožige. Z uporabo folij se lahko povečajo težave z nekaterimi škodljivci in boleznimi ali pa pridejo do izraza negativni učinki pretiranega namakanja.

Dobro je vedeti

Za boljši učinek zastiranja je potrebno material, ki ga uporabljamo za zastiranje, enakomerno porazdeliti po površini. Spomladi zastirko polagamo sredi sončnega dne, saj so takrat tla najbolj ogreta. Če jo bomo položili v hladnem ali oblačnem dnevu, se bodo naša tla ogrevala počasneje. Zastirke nikoli ne polagamo na suha ali razmočena tla. V primeru polaganja zastirke na suha tla bomo takšna tla težje namočili, v primeru polaganja na razmočena tla, pa se tla ne bodo dovolj hitro osušila.

Pri uporabi zastirk se lahko povečajo težave s polži, voluharjem, mišmi in bramorjem, zato bodimo pri uporabi zastirk na površinah, kjer že imamo težave s temi škodljivci previdni in spremljajmo dogajanje v posevkih.

Hkrati pa nam nekatere rastline, ki jih uporabimo kot zastirko, lahko pomagajo pri odganjanju škodljivcev (na primer listje bezga uporabljamo kot odvračalo za polže).

Iz zastirk se lahko sproščajo tudi različne snovi, ki lahko včasih tudi negativno vplivajo na razvoj posevka, ali pa sproščajo neprijetne vonjave, ki se lahko vežejo na plodove in zmanjšajo njihovo tržno vrednost.

Besedilo in fotografije: Iris Škerbot