Da nam ne bi zmanjkalo pitne vode za nujne potrebe, so nas redno opozarjali, da moramo z vodo ravnati gospodarno. Pazljivo smo napolnili pralni stroj, naši avtomobili so ostali prašni, otroški bazeni na pol prazni in naši vrtovi suhi. Poleg tega so se pojavljale krajevne plohe in nevihte, ki pa niso prinesle tako želene ohladitve in osvežitve, saj je bilo padavin zelo malo, pač pa so nas prestrašile z gromi in strelami ter pogosto tudi oškodovale v neurjih s točo. Tisti vrtovi, ki so jim neurja prizanesla, so ostali suhi. Mlade, na novo posajene rastline, so bile trd boj za svoj obstoj.

Manj je več

Večino jagodičastih sadnih rastlin pridelujemo kot večletne grme ali manjša drevesa. To jim je v vročih dneh najverjetneje omogočilo preživetje. Bogat, globok koreninski sistem namreč sega v globlje plasti, kjer v suši še najde nekaj zaloge vode. Predvsem tisti, ki ste tudi sicer jagodičje namakali zmerno in raje malo manj kot več, ste si letos lahko hvaležni. Vaše rastline so namreč že v preteklih obdobjih morale iskati vodo. To pomeni, da so svoj koreninski sistem razširile v globlje plasti. Tako so se dobro zasidrale v tla in jih ni polomilo ali izruvalo že najmanjše neurje, prav tako pa so imele bistveno več možnosti, da so našle vlago v tleh kot tiste z majhnim koreninskim sistemom. V tokratnem prispevku vam ne bom napisala, koliko litrov vode morate dodati posamezni jagodičasti vrsti v nekem časovnem obdobju. To je namreč odvisno od številnih dejavnikov, in sicer od vremena, starosti rastline, dosedanje oskrbe, tehnologije pridelave, lokacije, osončenosti in drugih. Poskusila pa vam bom olajšati samo namakanje z zamislimi in razlogi kako, kdaj in zakaj.

Vodo zadržimo v tleh

Pogosto se vprašamo, koliko je sploh potrebno namakati jagodičje v vrtu. Vedno je bolje malo manj kot pa preveč, ne glede na vremenske razmere. Največ vode potrebujejo rastline tik po sajenju ter v času zorenja, saj navadno kar 90 % ploda jagodičastih rastlin predstavlja voda. A tudi takrat ne smemo pretiravati. Preobilno zalite jagode bodo po okusu bistveno bolj vodene in slabše obstoje kot tiste, ki so namakane ravno prav. Tudi po koncu obiranja na rastline ne smemo pozabiti, lahko pa brez skrbi gremo na dopust in ne obremenjujemo sosedov z zalivanjem našega jagodičastega vrta.

Kot veste, voda v zraku ves čas kroži. Dež zalije tla, nato pa vlaga izhlapeva iz tal (evaporacija) in tudi iz listih rež (transpiracija). Ena od možnosti zmanjšanja porabe vode je torej ta, da vodo čim dlje zadržimo v tleh, kjer jo rastline potrebujejo. Zato je priporočljivo, da tla prekrijemo s prekrivkami oziroma z zastirkami. Naj bodo organskega izvora, kot na primer slama, sekanci ali le trava, ki je ostala od košnje (pazimo, da še ne semeni), ali pa v obliki folije, vsaka kapljica, ki jo zadržimo, je poleti zlata vredna. Če uporabljamo neprepustne folije, moramo seveda pod folijo urediti namakalni sistem, sicer dež ne bo zadostil potrebam po vlagi.

Zalivamo tla pod grmi, ne grmov 

Najprimernejši nasvet poleg zmernega zalivanja je tudi ta, da rastline ne polivamo po listih pač pa zalivamo tla pod grmom. Priporočam namestitev kapljičnega namakalnega sistema. Res je, da bo investicija na začetku malce večja, a sistem boste lahko ob ustrezni uporabi koristili mnogo let. Ne le da boste vedno namakali le tla pod rastlinami in ne bo prihajalo do neželene omočenosti listov, vaše zalivanje vrta bo postalo samodejno. Ko sistem spojimo s časovnikom, lahko enostavno nastavimo termine ter čas zalivanja in vaš vrt bo samodejno zalit tudi kadar vas ne bo doma.

Vlaga – razlog za težave

Skoraj večji problem kot sama suša se pojavi, kadar so rastline preobilno zalite. Takrat je bistveno povečana možnost pojava predvsem glivičnih bolezni. Pogosteje prihaja tudi do bolezni koreninskega sistema, ki pa se z vodnim medijem v tleh še hitreje širijo. Vlaga je torej nujno potrebna, a pogosto tudi glavni razlog za težave z boleznimi rastlin.  

Navadno je s pomanjkanjem vode povezana tudi povečana, celo pretirana osvetlitev. Močni sončni žarki pogosto poškodujejo nežne liste in tudi plodove jagodičastih rastlin. Priporočam, da predvsem jagode posadite na delno senčno mesto ali pa v poletnih dneh nad njih razgrnete senčilne mreže. Ne le, da bo mreža obvarovala plodove pred ožigi, tudi manjšo točo bo uspešno prestregla in črni kos se bo moral bolje znajti, če bo želel prileteti do sončne jagode.

Z vodo oziroma namakanjem lahko tekom rastne dobe po potrebi dodajamo tudi v vodi raztopljena gnojila in sredstva za krepitev rastlin. Nekoč je veljalo, da se v vodi raztapljajo le mineralna, na primer NPK gnojila, ki jih vrtnarji pogosto poimenujejo kar umetna gnojila. Danes pa lahko v trgovinah s specialno kmetijsko opremo kupimo tudi v vodi topna gnojila povsem naravnega izvora, ki so dovoljena tudi v ekološki pridelavi. Uporaba je preprosta in daje hitre rezultate. Prav tako lahko s hranili v oblačnem vremenu rastline tudi poškropite po listih. Hranila tako takoj vstopijo v rastlino in hitro bomo opazili izboljšanje. Vsekakor pa bi rada poudarila, da je uporaba dodatka hranil smiselna le, kadar pride do pomanjkanja in naj ostane le kot dognojevanje in ne preide v osnovno gnojenje. 

Z vodo odplaknemo okus

Ko smo ravno pri vodi. Pogosto opažam, da posamezniki svoje pridelke vedno skrbno operejo z vodo preden jih zaužijejo. Pa bi vam rada svetovala, da predvsem jagod in malin ne perete. S tem namreč iz njih odstranimo mnoge aromatične snovi ter tudi odplaknemo sladkorje. Jagode so tako po okusu vodene in brez prave arome. Seveda to priporočam le, če ste jih pridelali na domačem vrtičku ter pod njih položili zastirko v obliki slame ali folije. Le v tem primeru namreč plodovi niso umazani. Če jagode kupujete pri kmetu, ki ga dobro poznate in veste, da jagode pridela na kar se da ekološki način, upoštevajoč vse primere dobre prakse pridelave, jih prav tako ni potrebno prati. Če je v vas še vedno malce dvoma, pridelovalca vprašajte in izzovite, da tudi sam poje svoj neopran pridelek in hitro boste prenehali dvomiti. Če boste jagodičje vseeno oprali, to storite tik pred zaužitjem in kar se da hitro. Nikar jih ne namakajte predolgo v vodi ali jih v vodi celo hranite v hladilniku. Jagodičje ima nežne plodove in vlažni bodo v hladilniku obstojni še krajši čas kot sicer.

Nika Cvelbar Weber