Za učinkovito preskrbo rastlin z vodo, je najbolje najprej izboljšati tla gred. Rastline vodo sprejemajo skozi korenine, zato je pomembno, na kakšnih tleh rastejo. Peščena tla so sušna, saj na njih voda hitro odteče. Nasprotno pa težka glinena tla zelo močno zadržujejo vlago še dolgo po dežju. Obe vrsti tal pa boste zelo preprosto izboljšali z dodatkom organske snovi. Pri peščenih tleh bo organska snov povečala zadrževanje vode, pri težkih tleh pa bo izboljšala njihovo prepustnost in s tem zmanjšala nevarnost razvoja gnilob. Za izboljšanje kakovosti tal je najbolje izbrati kompost ali zorjen hlevski gnoj. Na zelo izrazito peščenih tleh dodajte toliko komposta, da boste na prvih 20 cm globine ustvarili približno 50 : 50 mešanico originalne prsti in organskega dodatka.
Poleg izboljšane strukture tal, ki bo zmanjšala odtekanje vode na sušnih tleh, lahko dodatno izboljšamo dostopnost vode za rastline z dodatkom zastirke. Ta bo preprečila odparevanje vode iz tal in ohranjala vrhnji sloj tal vlažen. Kot zastirko lahko uporabimo tudi domač kompost, zastirko iz skorje ali pa slame. Kompost je odlična izbira, saj ga lahko naredimo sami, hkrati pomaga zadrževati hranila in vodo v bližini rastlinskih korenin. Vrtni kompost je odličen za zastiranje gred z vrtnicami, vrtninami ter okrasnih gred, posajenih s trajnicami in enoletnicami. V primerjavi s kompostom ima zastirka iz skorje to prednost, da jo lahko dobimo v precej večjih količinah kot jih lahko pridelamo doma na kompostniku. Z njo lahko hitro zapolnimo prostore med rastlinami in tako uredimo gredo. Odlična pa je tudi za zatiranje plevelov, ki z našimi okrasnimi rastlinami tekmujejo za vodo in hranila.

Rastline za sušna tla
Porabo vode lahko zmanjšamo tudi z izbiro rastlin, ki dobro prenašajo sušo. Pravzaprav se boste s tem rešili tudi dodatnega dela na vrtu, saj vam ne bo potrebno skrbeti, da so rastline vsak dan dovolj zalite. Rastline, ki so dobro prilagojene na suha in vroča rastišča, lahko hitro prepoznamo po njihovih poganjkih. So močno povoščeni in dodatno zaščiteni z laski, ki ščitijo rastlino pred prekomerno izgubo vode.
Med grmovnicami, ki so dobro prilagojene na sušna rastišča, lahko najdete značilne sredozemske predstavnike kot sta npr. rožmarin (Rosmarinus) in sivka (Lavandula). Pri slednji izberite angleško sivko (L. angustifolia), ki je za razliko od francoske sivke (L. stoechas) precej bolje prezimno trdna. Za večje grmovnice pa izberite metuljnik (Buddleja davidii), češmin (Berberis thunbergii), ali nepravi jasmin (Philadelphus), ki se prav tako dobro obnesejo na suhih tleh.

Tudi med trajnicami boste z lahkoto našli kar nekaj predstavnikov, ki precej dobro prenašajo sušo. Za zgodnje cvetove izberite različne mlečke (Euphorbia), ki uspevajo na sušnih in revnih tleh. Za prehodno obdobje med pomladjo in poletjem bodo poskrbele sibirske perunike, poletne mesece pa bodo s cvetovi na suhih tleh polepšali rmani (Achillea) in krvomočnice (Geranium). Za zaključek sezone in cvetočo jesen pa posadite perovskijo (Perovskia) in slamnik (Echinaceae).
Na sušo pa so odlično prilagojene tudi čebulnice in gomoljnice, kot so denimo okrasni luki (Allium), afriška lilija (Agapanthus) in nekatere perunike (Iris). Spomladi cvetoče predstavnice bodo poleti prešle v mirovanje in bodo potrebovale le malo zalivanja. Nekatere kot npr. stepske lilije (Eremurus) pa celo potrebujejo vroče poletja (in mrzle zime), da bodo bogato zacvetele.
Celo na zelenjavnem vrtu lahko izberete rastline, ki bodo dobro prenašale sušne razmere ali pa svoj cikel zaključile pred poletno vročino. Brokoli, špinača, redkvice in solata skoraj vedno opravijo svoj namen še preden se suša preveč zaostri. Korenje, rdeča pesa, čebula in rabarbara pa bodo uspešno preživele tudi ob pomanjkanje vode.

Zalivajte varčno
Izboljšava tal in izbor ustreznih rastlin lahko pomagata pri sušnih tleh ali sušnem vremenu, a rastline bodo še vedno potrebovale vodo. Nepotrebne izgube vode pa lahko zmanjšamo tudi pri zalivanju. Za najboljši izkoristek vode zalivajte rastline zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, ko so temperature nekoliko nižje in bo manj vode odparelo neposredno iz razgretih tal.
Pri vodi pa lahko varčujete tudi z izkoriščanjem deževnice. Številne rastline jo imajo celo raje kot vodovodno vodo, saj je mehkejša. To je še posebej pomembno pri zalivanju kisloljubnih rastlin kot so rododendroni in borovnice, ki imajo navadno tudi precej plitve korenine in ob sušnem vremenu pogosto potrebujejo dodatno zalivanje. Lahko pa uporabimo tudi različno gospodinjsko vodo, ki nam ostane pri umivanju sadja in zelenjave. Takšna voda je skoraj povsem enaka kot vodovodna in jo lahko brez skrbi uporabimo za zalivanje rastlin na vrtu.
Kljub vedno bolj muhastemu vremenu, lahko tako z nekaj preprostimi ukrepi svoj vrt zaščitimo pred sušo in si zagotovimo zadovoljne rastline, ki nam bodo v okras ne glede na vremenske razmere.
Besedilo in fotografije: Matevž Likar