Znanstveno ime rastline je Borago officinalis, druga slovenska imena pa so še boreč, buraza in lisičina. Semena posejemo centimeter globoko in prekrijemo z zemljo, saj na svetlobi ne kalijo. Zemljo še malo potlačimo, da pridejo semena v stik z njo. Rastlina slabo prenaša zastajajočo vodo, zato naj bodo tla prepustna in srednje težka, bogato založena, apnenčasta. Uspeva na soncu in v polsenci. Tla morajo biti dovolj vlažna. Seme kali počasi, tudi dvajset dni. V sezoni se sama zaseje in jeseni imamo lahko že cvetoče mlade rastline, ki zdržijo do prvih zmrzali. Če imate rastlinjak, lahko februarja ali marca vzgojite v njem sadike in jih maja presadite na stalno mesto. 

Z vršičkanjem do kompaktnega grmička

Boraga zraste v grmiček s premerom okoli 30 do 45 centimetrov in višino približno 45 do 80 centimetrov. Pri presajanju mu zato namenite dovolj prostora. Če bo rasla v gneči, bo začela plesneti, tudi za uši bo bolj dovzetna. Zagotovimo ji oporo, še bolje pa je, če jo večkrat vršičkamo (pinciramo). Tako bomo dobili kompakten, ne tako visok grmiček. Borago lahko gojimo tudi v večjih posodah na sončnih balkonih.

Cveti od junija do septembra, cvetovi se počasi odpirajo od spodaj navzgor. Ker je to enoletna rastlina in živi le kratek čas, jo je priporočljivo sejati večkrat po malem vse do julija. Za naslednje leto se bo zasejal kar sam. Rastline redčimo na razdaljo 50 cm. Starejše rastline bomo le s težavo presadili, saj ima dolge korenine in mehke liste, ki se ob kopanju poškodujejo. Če želimo imeti svežega tudi čez zimo, ga jeseni sejemo v lončke.

Razmnožujemo ga z neposredno setvijo v vrste ali gruče zgodaj spomladi ali jeseni.

Uporabno boragino olje

Rastlina je uporabna v kulinariki, zdravilstvu in kozmetiki. Nabiramo sveže mlade lističe, cvetove ali celotno zelišče za sušenje. V novejšem času iz semena stiskajo olje, ki blaži predmenstrualni sindrom, luskavico in težave v menopavzi. Znižuje krvni tlak, količino holesterola v krvi in preprečuje nastajanje krvnih strdkov.

Listi, cvetovi in sok borage pospešujejo izločanje seča in potenje, čistijo kri in nižajo temperaturo. Delujejo pomirjevalno, urejajo razpoloženje in umirjajo kašelj. Pripravke uporabljajo tudi za lajšanje revmatičnih težav. Obkladke polagajo na vneto kožo, odrgnine in žuželčje pike.

Boraga je cenjena tudi v kulinariki. Sveži mladi listi in cvetovi imajo okus po kumaricah, zato jih dodajamo k solatam, kumaram, sirnim namazom, kuhanim ribam in jajčnim jedem. Mlade liste ponekod pripravljajo kot špinačo. Cvetove kandirajo in jih uporabljajo za krašenje peciva, sadnih kup in krem. Zanimiva je uporaba v ledene kocke zmrznjenih cvetov za okras koktajlov in sadnih sokov.

Tako kot pri vseh zdravilnih rastlinah moramo biti tudi pri uživanju borage zmerni. Če pretiravamo,   so v nevarnosti naša jetra. Mladi listi vsebujejo večje količine vitamina C, provitamin A in minerale.

Magnet za čebele

Boraga je zelo primerna za vrtove tudi zato, ker privlači čebele in je zelo medonosna rastlina. Zaradi značilnih modrih zvezdastih cvetov je rastlina lep okras vrta. V gredi jo posadimo na sredino ali v ozadje. Zelo lepo pride do izraza v večji zeliščni posodi, kjer naj bo središče zasaditve, okoli nje pa nižja in manj razraščajoča se zelišča. Obstajajo tudi vrste borage z belimi cvetovi.

V naravni kozmetiki uporabljajo pripravke z dodatkom borage za čiščenje in mehčanje kože

Zaradi globokega koreninskega sistema rastlina izboljša težka tla. Posadimo jo zraven kolerabic in kapusnic, saj odvrača njihove škodljivce. Primerna je tudi ob jagodah in pri paradižniku. Menda pa odganja tudi polže.

Marjeta Hrovatin