Na zelenjavnih gredah se prepletajo poletni in jesenski ter celo zimski nasadi in posevki. In med vsemi temi posevki je skoraj v vsakem vrtu tudi endivija.

Solatnica za dopolnitev

Endivija je solatnica, ki jo pridelujemo poleg glavnate solate in radiča. Botanično spada v isto družino kot radič. Cilj pridelave endivije in radiča so listi v glavi ali rozeti. S prihajajočo jesenjo in z vse krajšimi dnevi endivija intenzivno raste, še posebej, če so tla dobro pognojena, rahla in optimalno vlažna. Če je možno, nekaj endivije posadimo v rastlinjaku ali topli gredi, kjer bo hitreje rasla.

Prvi posevki že poleti

Endivijo začnemo sejati, ko se poleti dnevi začnejo krajšati. To je že konec junija. Zgodaj jeseni je seveda še veliko časa za sajenje pozno poletnih in jesenskih sort, še posebej iz kakovostnih in dobro vzgojenih sadik. Proti jeseni priporočam sajenje sadik, ki bodo po presajanju hitreje nadaljevale z rastjo. Pomembna je tudi sorta. Med ljubiteljskimi vrtnarji so uveljavljene sorte tipa eskarijolk: eskariol rumena, eskariol zelena, malan, kethel, eros, sardana ali celo kodrolistna endivija pankalijerka in njej podobne skodranolistne sorte v tipu mahovk. Endivije z bolj narezljanimi in razcefranimi listi so zelo priljubljene predvsem v tujini. Te sorte so trpežnejše in zelo okusne.

Sadike s koreninsko grudo

Priporočam sajenje sadik s koreninsko grudo, če pa sejete neposredno na vrtno gredo, posevek redčite. Pobranih mladih rastlinic nikakor ne zavržemo, saj so mladi sveži lističi zelo okusni v solati. Mnogi pridelovalci še vedno del izpuljenih rastlin namenijo presajanju na večjo sadilno razdaljo, preostale rastline pa skrbno negujejo naprej in iz njih pridelajo velike rozete ali glave endivije. Če je jeseni prijetno toplo, prepuljene rastlinice ne doživijo hujšega stresa in rastejo dalje. Pri tem jim pomagamo z rednim zalivanjem in dognojevanje z naravnimi pripravki za vzpodbujanje rasti.

Endiviji jesenski čas dobro ugaja tako kot radiču, kar seveda ni nobena posebnost, saj ti dve rastlini spadata v isto botanično družino Cichoriaceae ali radičevke.

Takoj po presajanju in še nekaj naslednjih dni sadike redno zalivamo. Še posebej je voda pomembna pri puljenih sadikah. Podobno velja tudi za setev semen, še posebej v suha tla. Setveni jarek pred sejanjem navlažimo in vanj sejemo semena. Priporočam sejanje v vrste, ne povprek po celotni gredi. Po vzniku endivije je lažje pleti v medvrstnem prostoru kot med rastlinicami, ki so raztresene po celotni površini grede. Tudi sadike s koreninsko grudo posadimo v vrste, ki naj bodo primerno oddaljene med seboj. Tudi v vrsti moramo slediti zahtevam posameznih sort. Endivijo za jesen sadimo na vsaj 25 do 35 cm narazen. Zelo bujne sorte zahtevajo tudi več kot 35 cm oddaljenosti, zato bodite posebej pozorni na to zahtevo, saj boste ob upoštevanju primerno velike sadilne razdalje uspešnejši pridelovalci velikih glav endivije. Endivija ima večinoma zelo površinsko rast, le nekatere sorte listne rozete oblikujejo bolj v navpični smeri. Takšne lahko sadimo bolj skupaj, na manjše sadilne razdalje, tako v vrsti kot med vrstami.

Sadike so primerne za presajanje na stalno mesto, ko imajo približno štiri do šest listov. To je mesec do mesec in pol po sejanju. Takšna sadika bo poleg čvrstih listov imela tudi dobro razvit preplet korenin in koreninic v koreninski grudi in bo lahko takoj nadaljevala s svojo rastjo in razvojem po presaditvi na stalno mesto. Le takšne sadike so potem primerne za pridelavo kakovostnih in dovolj velikih glav oziroma rozet.

Pisana solata iz mladih listov

Pri endiviji smo navajeni pridelati in uživati liste iz bogato olistanih glav, lahko pa si v solati pripravimo tudi mlade liste endivije, bodisi iz prepuljenih rastlinic ali pa iz jesenskih mešanic listnih zelenjadnic, kjer sejemo semena različnih vrst solatnic za pridelavo mladih listov. V takšnih mešanicah najdemo poleg endivije še radič, jesenske sorte solat, rukole in različnih vrst azijskih listnih solatnic. Takšen pisan posevek lahko porežemo ali »pokosimo«o« in že imamo svežo solato, sestavljeno iz mladih listov različnih rastlinskih vrst, med katerimi pa je tudi endivija.

Igor Škerbot