Težka tla navadno pogosto »cmokajo« pod našimi nogami, saj zelo dobro zadržujejo vlago. Vrtnarjenje na takšnih tleh je še posebej zahtevno, saj večina rastlin precej slabše prenaša prekomerno količino vode kot njeno pomanjkanje. Čeprav so težka tla morda nekoliko težja za kultiviranje, pa imajo to prednost, da so izredno bogata s hranili. Za razliko od peščenih, ki so podvržena izpiranju hranil, bodo težka tla zadržala minerale, ki jih potrebujejo vaše rastline.

Dodatna zanimiva lastnost težkih tal je tudi, da lahko na takšnih tleh dosežemo odlične rezultate pri vzgoji nekaterih vrst zelenjave in sadja, če se odpovemo prekopavanju. Slednje bo seveda dobrodošla informacija, saj je prekopavanje verjetno eno izmed najmanj priljubljenih vrtnarskih opravil. Vse, kar morate jeseni postoriti, je, da iz gred odstranite ostanke rastlin, nato pa gredo prekrijete s približno 10 centimetrov debelo plastjo komposta. Ker ne boste hodili po gredi (kot med prekopavanjem), se tla ne bodo zbijala. Organsko snov iz komposta pa bodo pozimi deževniki počasi prenesli v globlje plasti tal. Na sadnem vrtu z neprekopanimi težkimi tlemi posadite jablane in hruške, ki jim takšne razmere prijajo. Na zelenjavnem vrtu pa bodo odlično uspevali  paradižniki, čebula in listnata zelenjava, še posebej pa križnice (zelje, ohrovt …). 

V kolikor si želite nekoliko izboljšati razmere na vrtu, lahko v sadilne jame dodate večjo količino organske snovi. Slednjo lahko dodate v obliki komposta ali zrelega hlevskega gnoja. Pri tem lahko uporabite okvirno mero – eno samokolnico organske snovi na kvadratni meter grede.

Kako izboljšate takšno rastišče ter kako se na takšno rastišče prilagodite z izbiro uporabnih in okrasnih rastlin, si prebereite v prispevku v decembrski številki revije Moj mali svet.