To lahko še vedno zatrjujejo evropski pridelovalci, ki ameriške borovnice pridelujejo na območjih z zelo malo padavinami (Španija, Portugalska, Nizozemska, sever Poljske), nikakor pa se s tem dejstvom ne moremo strinjati pridelovalci v osrednjem alpskem prostoru (Švica, severna Italija, Avstrija in Slovenija), kjer imamo padavin, ki so glavne pospeševalke razvoja bolezni, veliko.

Od cvetenja do konca zorenja
V času od cvetenja do zorenja moramo glavno skrb posvečati boleznim plodov, kot sta siva plesen in antraknoza. Siva plesen ali gniloba (Botrytis cinerea) napada cvetove, plodove in mlade poganjke. Pred sivo plesnijo se obvarujemo s sajenjem odpornih sort, zmernim gnojenjem z dušikom in vzdrževanjem zračnega grma. Na sivo plesen deluje več botriticidov. Antraknoza (Colletotrichum floriniae) se običajno najbolj izrazi na plodovih po obiranju. Do okužbe pride že v času cvetenja. Ko začnejo plodovi zoreti, postanejo mehki, nagubani in tvorijo lososovo rdeče pege. Proti tej bolezni ni registriranega nobenega sredstva, delujejo pa nekateri botriticidi. V zadnjih letih v času zorenja velik problem predstavlja plodova vinska mušica, ki v plod izleže jajčeca, iz katerih se izležejo drobne ličinke (črvički). Plod postane mehek in odpade. Proti plodovi vinski mušici se najbolje borimo s protiinsektnimi mrežami, vabami (jabolčni kis, vino, sladkor) in škropljenjem z dovoljenimi kemičnimi sredstvi. Sušenje posameznih vej v grmu, ki jih povzroča gliva Phomopsis vaccini, se najbolje izrazi v času bujne rasti. Veje postanejo rumene in suhe v nekaj dneh. Običajno se posuši le nekaj posameznih vej, vendar grm ne odmre. Najpogostejše so okužbe v času cvetenja. Pred boleznijo se obvarujemo s sajenjem odpornih sort in izrezovanjem okuženih poganjkov. V času intenzivne rasti so tudi najbolj vidne posledice koreninske gnilobe, ki jo povzroča gliva Phytophthora sp. Gliva povzroča počasno propadanje grmov. Okužba se izrazi z rumenenjem in končnim odmrtjem celega grma. Pred njo se zaščitimo z izborom ustreznih odcednih leg, sajenjem na močno dvignjene grebene, zmernim namakanjem in sajenjem odpornih sort. Listne uši (Aphis sp.) se na ameriških borovnicah pojavijo zelo redko in omejeno. Škodo povzročajo predvsem na mladih poganjkih mlajših rastlin. Za zaščito imamo na voljo ustrezne insekticide.
V obdobju intenzivne rasti, še posebno ob nenadnih toplotnih šokih, listi rahlo porumenijo ali pordečijo. Nenormalno obarvani listi so najpogosteje posledica nenadnih temperaturnih sprememb, lahko pa so tudi posledica suše. Suša se v grmu najpogosteje izrazi zaradi slabo razvitega koreninskega sistema, ki je posledica slabih rastnih razmer. Če borovnice rastejo v ustreznem okolju, bodo po zalivanju listi postali normalno zeleni. Če so vzrok rdečenja slabe rastne razmere, bo rast rastlin do jeseni delno zavrta, kar ima za posledico večjo občutljivost za bolezni, slabo priraščanje poganjkov in majhen rodni nastavek. Tudi rumeni listi z izrazito temnimi žilami imajo razlog v neustreznih tleh. Različne kloroze – železove ali manganove – so posledica neustreznih rastnih razmer. Klorotičnim rastlinam dodamo pripravke za preprečevanje kloroz. Najbolje pa je v času mirovanja rastlino presaditi v novo ustrezno pripravljeno rastišče.

Darinka Koron