Sovke so dobile ime po pisanih risbah na prednjih krilih, posebno značilni sta pegi, ki spominjata na sovje oči; zadnja krila so svetlejša. Metulj meri čez krila od 35 do 40 mm, njihove ličinke (gosenice) pa dosežejo dolžino okoli 50 mm.

Zanje je značilno, da se zvijejo v klobčič, zlasti če jih zmotimo. Odrasli osebki so aktivni ponoči, gosenice pa čez cel dan.

Metulji ne povzročajo gospodarsko pomembne škode. To povzročajo gosenice z objedanjem podzemnih delov mnogih rastlin, nad zemljo pa delajo škodo na steblih in listih ali pa se zavrtajo v vrtnine, ki jih tudi onesnažijo s svojimi iztrebki.

Jajčeca na spodnji strani listov

Sovke imajo navadno dva rodova na leto. Prezimijo odrasle gosenice, ki se aprila zabubijo, konec maja ali junija pa se iz bub razvijejo metulji spomladanskega rodu. Samica odloži v svojem življenju od 800 do 2.000 jajčec posamič ali v majhnih skupinah pri dnu rastlin, navadno na spodnjo stran najnižjih listov različnih okopavin in plevelov. Čez teden ali dva se iz jajčec razvijejo gosenice. Prehranjevati se začnejo na spodnjih listih rastlin in objedajo večje ali manjše luknjice, lahko pa liste tudi popolnoma požrejo. Sprva se hranijo samo ponoči, čez dan se skrivajo v površinski plasti tal. Od četrtega razvojnega stadija dalje tal ne zapuščajo več in se hranijo samo s podzemnimi deli rastlin tik pod površjem. Najbolj škodljive so v četrtem, petem in šestem stadiju, ko so tudi najbolj požrešne.

Gosenice se tako prehranjujejo do druge polovice junija, nato se zabubijo, v avgustu in septembru pa letajo metulji drugega rodu, ki pa na rastlinah ne povzročajo škode.

Ozimna sovka – Agrotis segetum

Ta vrsta sovke je ena izmed bolj razširjenih in znanih sovk pri nas. Sprednja krila metuljev so rjavkasta ali sivo rjava in imajo okroglo in ledvičasto pego temno obrobljeno. Gosenice so čokate, sivkaste ali rjave s svetlejšo temno obrobljeno progo na hrbtu in rjavimi bočnimi progami. Gosenice so izraziti polifagi, saj napadajo okoli 150 vrstami gojenih in samoniklih rastlin.

Ipsilon sovka – Agrotis ipsilon

Sodi med izrazite selilce, saj se v ugodnih pomladih metulji priselijo k nam iz Sredozemlja. Srednja krila metuljev so rdečkasto rjava z značilno črno črtico ob ledvičasti pegi proti vrhu kril, zadnja krila so svetlo siva s temnejšim robom. Gosenice so rjavkaste s temnejšo hrbtno črto in svetlejšima bočnima črtama, na vsakem obročku so štiri večje bradavice z laskom, trebušna stran pa je zelenkasto siva.

Njivska sovka – Agrotis exclamationis

Prečna črta v obliki klicaja je značilna na prednjih krilih njivske sovke. Krila so pri samcih svetlo, pri samicah pa temno rjava. Gosenice so rjavo sive barve s svetlo hrbtno črto in temnejšima bočnima črtama, na vsakem telesnem obročku pa dve črni bradavici.

Pšenična sovka –Euxoa tritici

Ta vrsta sovke je manj pogosta in je univoltilna, ima le en rod letno. Gosenice so nekoliko manjše od preostalih ličink sovk, so rjavo sive s svetlejšimi vzdolžnimi črtami in se bleščijo. Gosenica prezimi v jajčni lupini, škodo pa povzroča že v aprilu in maju.

Varstvo pred sovkami

Sovke, še posebno ozimna sovka, se občasno množično pojavljajo v manj vlažnih, a toplih pomladih. Ob močni razmnožitvi postanejo nevarni škodljivci od ene do dveh let. Napad gosenic je občutnejši v suhih in bolj peščenih tleh, manj pa v vlažnih, dobro gnojenih in z organsko snovjo bogatih tleh.

Samice sovk najraje izbirajo za odlaganje jajčec zapleveljene njive. Uspešno zatiranje plevela je torej lahko eden od možnih ukrepov za zmanjšanje napada sovk.

Z zgodnjo setvijo pripomoremo k manjši škodi, saj so rastline v kritičnem obdobju že večje in si lažje opomorejo. K manjšemu napadu škodljivca lahko vplivamo tudi z dobro obdelavo tal, usklajenim gnojenjem in oskrbo posevka.

V boju proti talnim organizmom so nam na voljo različne metode, od okoljsko manj sprejemljivih do okolju prijaznih.

Za zatiranje sovk lahko uporabimo parazitoidno osico Trichogramma sp., ki parazitira jajčeca sovk. Pomembno je, da vnos parazitoidnih osic opravimo že zelo zgodaj v rastni dobi, ko ciljni škodljivec na izlega jajčeca oz. je populacija škodljivca majhna.

V primeru večjega pojava sovk je potrebno pozneje tretirati napadene rastline še z insekticidom. Pri nas so za zatiranje sovk registrirani insekticidi z aktivno snovjo metaflumizon in deltametrin. Pri uporabi teh kemičnih sredstev velja nameniti pozornost starosti gosenic, saj so v višjih razvojnih stadijih precej odporne proti njim. Kritično število za okopavine je dve gosenici druge ali tretje razvojne stopnje na m2. Kemično zatiranje je uspešno le, če tretiramo zvečer in dovolj temeljito z večjo količino vode. Pripravke moramo uporabiti preden se gosenice zavlečejo v rastline, kjer niso več dosegljive za insekticide. Pri njihovi uporabi moramo biti previdni in upoštevati navodila o njihovi uporabi, a je kljub temu stopnja tveganja za okolje mnogo večja od tiste, o kateri govorimo pri uporabi biotičnih organizmov.

Melita Štrukelj

Fotografije: Arhiv KIS