To je le eno od številnih območij, kjer raste japonski dresnik pri nas in japonski dresnik je le ena od številnih invazivnih vrst, ki rastejo pri nas v naravi in tudi na vrtovih kot okrasne rastline.

 Japonski dresnik je iz Japonske na Nizozemsko pred 200 leti prinesel zdravnik nemškega rodu. Navdušen je bil nad lepoto te belo cvetoče rastline, ni pa vedel, da ji bo okolje v Evropi tako zelo ustrezalo.

Dresnik so najprej sadili po nizozemskih in drugih evropskih vrtovih kot okrasno rastlino, v nekaj desetletjih pa je z vrtov pobegnil v naravo. V Sloveniji naj bi korenine najprej pognal v Celju in Ljubljani, danes pa se tudi drugod bohoti po vlažnih bregovih rek, ribnikov, po robovih parkov in gozdov, na večnih gradbiščih, ob avtocesti in na kakšnem vrtu. Sodi med 100 najbolj invazivnih rastlin sveta, za katero v Sloveniji velja prepoved sajenja v okrasne in druge namene.

Jeseni lepo obarvan

Japonski dresnik (Fallopia japonica) je trajnica z grmičasto razrastjo, ki izvira iz Japonske. Dva do tri metre visok grm zraste iz podzemnih delov vsako pomlad na novo. V tem času lepo jesensko okrasto obarvani nadzemni deli odmirajo, pozimi propadejo, podzemne korenike, ki so zelo razrasle in lahko segajo več metrov stran od materinske rastline, pa prezimijo. Zanj je značilno kolenčasto členjeno votlo steblo, ki spominja na steblo bambusa. Pri košenju iz korenik na različnih mestih poženejo do nekaj decimetrov visoka stebla, ki običajno ne cvetijo in niso votla. Nad kolenci izraščajo celorobi, široko jajčasti list, ki so dolgi od 5 do 15, redkeje 20 cm in široki do 10 cm. Imajo prisekano dno in naglo zožen vrh ter so na steblo nameščeni premenjalno. Nad listi steblo obdajajo v cevasto tvorbo, škornjico, preoblikovani prilisti.

Japonski dresnik v Sloveniji vzcveti konec julija in ima drobne belkaste do zelenkaste cvetove, ki so združeni v pokončna latasta socvetja.

Cvetovi so enospolni, z zakrnelimi, vendar opaznimi zasnovami organov drugega spola. Cvetnih listov je pet, zunanji trije se s širokimi robovi stikajo in obdajajo razvijajoč se plod, trikotni orešek, ki je zrel črno obarvan.

Korenike skozi asfalt

Ta rastlina je še posebej neugodna zato, ker povzroči veliko škodo, saj njene korenike lahko prodrejo skozi petcentimetrski asfalt, kar je posledica prilagajanja na njeno prejšnje okolje, ki je bilo v bližini vulkana. Zato ima lahko negativen vpliv na stavbe in druge objekte, kot so ceste, nasipi, jezovi in podobno. Zaradi invazivnosti lahko hitro preraste tudi obdelovalne površine, zlasti travnike, ki jih ne kosijo redno. Izloča strupene snovi za druge rastline in jih s tem izpodriva. S svojim gostim sestojem spreminja, siromaši biotsko raznovrstnost.

Če se približate rastlinam, lahko vidite, da je pod listi temno kot v najgostejšem gozdu. Torej za druge rastline ni niti najmanjše možnosti.

Korenike so gosto prepletene in segajo več metrov globoko v tla. Iz vsakega najmanjšega koščka korenine lahko zraste nova rastline, prav tako iz nadzemnega, če je v stiku z zemljo, zato moramo odstranjene rastline zažgati. Če jih bomo odvrgli na kompost, lahko tam poženejo nove rastline. Ko prekopavamo zemljo in jih izkopavamo, z orodjem presekamo korenine in  s tem še množimo rastlino. V Ljubljani ga večkrat v letu odstranjujejo tudi prostovoljci in člani različnih društev.

Fizično odstranjevanje je uspešno v manjših populacijah, zlasti na začetku širjenja rastline na nekem območju.

Uspešnejše je kemično odstranjevanje s pomočjo herbicidov, kar pa ima lahko ob nenadzorovani rabi zelo negativen vpliv na okolje. Problematično je tudi zato, ker japonski dresnik večinoma raste v bližini voda.

Jeseni se dresnik posuši in nadzemni del propade.

Dresnik na Japonskem
Glede na to, da je v Evropi, še posebej na Otoku, toliko težav s to rastlino, se samo po sebi poraja vprašanje, kako je z dresnikom na Japonskem. Narava vedno skrbi za ravnotežje in usklajenost in če je tam to domača rastlina, je uravnotežena z drugim rastlinjem. Še več; tam ima dresnik povsem drugačen pomen kot v Evropi. Na Japonskem ga namreč prav častijo, saj ima številne dobre lastnosti. Vsebuje namreč številne antioksidante in je užiten. Na Japonskem jedo njegove vršičke podobno kot mi šparglje in rabarbaro. Poganjke, do 20 cm dolžine, pripravljajo z jajci, iz njih delajo sokove, sorbete in podobno.

Korenine dresnika so pravo bogastvo na Japonskem. So polne antioksidanta resveratrola, za katerega bi lahko rekli, da ima čudežne učinke, saj zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, zmanjšuje možnosti za razvoj sladkorne bolezni, prav tako pa resveratrol upočasnjuje tudi staranje celic. Ekstrakt iz te rastline uporabljajo v tradicionalni kitajski in japonski medicini.

Ker so stebla dresnika zelo vlaknata, jih bi lahko uporabljali za gradnjo, izolacijo, oblikovanje ali za oblačila ali papir, saj so podobna bambusu, konoplji in lanu. Možno pa bi bilo izvleček dresnika uporabljati tudi kot naravni konzervans.

Marjeta Hrovatin