Francoski veleposestnik na otoku jih je opazil ter seme in potaknjence novih rastlin poslal v matično državo, kjer so jih strokovnjaki v kratkem času načrtno razmnožili s cepljenjem na oko.

V tistem obdobju je bilo križanje in vzgoja teh rastlin očitno zelo donosen posel.

Dejstvo, da je v začetku 19. stoletja obstajalo le 17 sort vrtnic, leta 1850 že 1000, konec 19. stoletja pa kar 1500, pove dovolj.

V istem stoletju je nastala tudi prva moderna vrtnica, kot imenujemo skrižane ali hibridne čajevke (1867). Sorta La France je bila prezimno trdna in kolikor toliko obvladljive rasti.

Od bele do škrlatno rdeče

Da so burbonke še dokaj prvinske vrtnice, podobne šipkom, kažejo različne lastnosti, podedovane tako od evropskih kot od kitajskih šipkov: lahko cvetijo le enkrat (evropski šipki) ali pa celo trikrat ali štirikrat v letu (kitajski šipki), so precej nepredvidljive, cvetovi niso vedno popolnjeni, pri nekaterih sortah vidimo tudi prašnike, nekatere imajo zelo močne trne po evropskih starših, druge so brez njih (t.i.damske burbonke). Prezimno trdnost so podedovale po kitajskih prednikih.

Cvetovi so lahko zelo težki, tako da se poganjki upognejo navzdol. Barve cvetov so bela, odtenki rožnate, vijolične, rdeče, celo pisani. Nikoli pa ne bomo pri burbonkah našli rumenih ali oranžnih cvetov.

Prva rumena vrtnica se je namreč pojavila pozneje, leta 1910, njen izvor pa so bili perzijski šipki.

Vonj po evropskih damaščankah

Ko se cvetovi, ki so polni, začenjajo odpirati, jim najbolj škoduje močan dež ali huda vročina. Veliko število venčnih listov se v tem primeru zlepi in cvet se ne odpre.

Za burbonke je značilen močan vonj, ki so ga, tako kot tudi druge aromatične vrtnice, podedovale po damaščankah. Listi nekaterih sort imajo značilen vonj po smoli, kar potrjuje arhaičnost teh vrtnic.

Borbonke v Kostanjevici zelo svobodno rastejo. Imajo dovolj prostora, da se razbohotijo in svobodno zacvetijo. Ne smemo jih pretirano rezati, ker bodo le poganjale zelene dele, cvetov pa ne bo. Tako kot pri sadnem drevju tudi za burbonke velja, da najlepše zacvetijo na upognjenih poganjkih.

Občutljive za uši in pepelasto plesen

Ob sajenju vrtnice založno pognojimo s fosforjem in kalijem, kar mora zadostovati za deset let, sicer pa za normalno rast potrebujejo še preperel hlevski gnoj. Zelo so občutljive za pepelasto plesen in uši. To še posebej velja za vrtnice v nasadu pri Frančiškanskem samostanu Kostanjevica v Novi Gorici, kjer je podsebna mikroklima in vrtnice jeseni ne odvržejo listov.

Do danes se je hranilo le malo sort teh starih vrtnic, tiste pa, ki so se, so to gotovo zaslužile ali pa so imele srečo. Zbirka pri samostanu je največja javna zbirka burbonk na svetu, saj šteje okoli 70 različnih sort.

Ljubitelji so brskali po muzejskih vrtnarskih katalogih in zbirali rastline, ki si jih lahko ogledate tudi izven obdobja cvetenja, saj nasad nikoli ni povsem brez cvetov.

Marjetka Hrovatin

5552: Barva cvetov pri borbonkah se začne pri beli.

5556: Samostanski vrt na Kostanjevici nad Novo Gorico ima izjemno ugodno klimo za vrtnice

5557: najbolj bogati cvetovi so na upognjenih vejah.

5558, 5559: Cvetovi borbonk so zelo polni, ponekod se ne vidi niti prašnikov.

.