Pri pridelavi kapusnic težave povzročajo bolhači, kapusova muha, mokasta kapusova uš, širi se kapusov ščitkar, posevke pa bodo, podobno kot vsako leto, preletali še različni metulji, ki bodo v naših posevkih pustili svoje potomstvo – gosenice, ki bodo z grizenjem poškodovale rastline.

V naših posevkih škodo pogosto povzročajo gosenice kapusovega (Pieris brassicae) in repnega belina (Pieris rapae), listne sovke (na primer kapusova sovka, Mamestra brassicae), vse pogosteje pa preglavice povzroča tudi kapusov molj (Plutella xylostella). Gosenice kapusovega in repnega belina ter listnih sovk dokaj hitro in z lahko opazimo, saj so gosenice večje, medtem ko le z doslednim opazovanjem zelo zgodaj na kapusnicah odkrijemo gosenice kapusovega molja.

Kapusov belin

Kapusov in repni belin

Pridelovalci kapusnic s svojim veščim očesom že proti koncu aprila in v začetku maja zaznajo bele metulje s črno liso na prednjem robu prvih kril in črnima pegama v sredini, ki podnevi preletavajo posevke kapusnic. Metulji kapusovega in repnega belina lahko s pomočjo vetra preletijo velike razdalje. Samice kapusovega belina odlagajo rumena 1 mm dolga jajčeca stožčaste oblike v skupine po 20 do 40 na spodnjo stran listov rastlin, s katerimi se hranijo gosenice. Gosenice kapusovega belina so značilno rumenkasto zelene s črnimi pegami in redkejšimi dlačicami, dosežejo pa lahko dolžino do 50 mm. Živijo v skupini, kasneje se razlezejo po rastlinah. Samice repnega belina pa odlagajo zelenkasta jajčeca. Jajčeca so vedno odložena posamično na spodnjo stran listov. Gosenice repnega belina so zelene z rumeno vzdolžno črto na hrbtu in ob strani, dosežejo pa lahko dolžino do 30 mm. Iz jajčec se v nekaj dneh izležejo gosenice. Gosenice kapusovega in repnega belina izjedajo manjše ali večje luknje na listje kapusnic in plevelov iz družine križnic. Ob močnejšem napadu lahko ostanejo le listni peclji in glavne listne žile. Gosenice se nato zabubijo na gostitelju. Letno lahko belini razvijejo od dva do tri rodove, prezimijo pa v stadiju bube na drevju, ograjah, zidovih in podobnih mestih. Običajno so najnevarnejše gosenice drugega rodu, ki se pojavljajo v juliju in avgustu.

Na njihov pojav in razvoj ugodno vpliva toplo in sončno vreme. Pojav gosenic lahko običajno pričakujemo 10 do 14 dni po množičnejšem preletu posevkov. Zlasti nevarne so gosenice na manjših njivah, na večjih pa predvsem na robovih.

Kapusova sovka

Kapusova sovka je najbolj nevarna med sovkami. Je nočni metulj, rjavo sive barve, velik približno 40 mm. Samice odlagajo 0,5 mm velika okrogla jajčeca, ki so najprej belkasta, nato sivo rjava, na spodnjo stran listov. Jajčeca so odložena v skupine, v eni skupini je lahko tudi do 100 jajčec. Samice odlagajo jajčeca v obdobju maj-junij in avgust-oktober. Iz jajčec izlegle gosenice so najprej sivo zelene s črno glavo, kasneje zelene, pri starejših gosenicah pa se barva spreminja od zelene do rjave in črne, z značilno svetlejšo vzdolžno črto (dolge so do 5 cm). Zanje je značilno, da se zvijejo v klopčič, če jih zmotimo. Gosenice prvega rodu junija in julija objedajo listje, gosenice drugega rodu pa se od avgusta naprej zavrtajo v glave. Napadejo vse vrste kapusnic in divje rastoče križnice. Posredno škodo povzročajo še z onesnaženjem napadene rastline z iztrebki. Gosenice se zabubijo v tleh (buba je rdečkasto rjava). Letno ima dva rodova.

Kapusov molj  

Kapusov molj

Kapusov molj je najbolj škodljiv na zelju, napada pa tudi druge kapusnice (pri cvetači tudi rožo). Molja, katerega krila v razponu merijo 16 mm, prepoznamo po izrazito valoviti svetlo rumeni progi na temno sivih prednjih krilih. Proga je izrazito vidna v času mirovanja, ko so krila zložena. Metuljčki so aktivni zlasti v mraku. Samice odlagajo 0,5 mm dolga rumenkasta, kasneje sivkasta neopazna jajčeca. Jajčeca odlagajo posamično ali v manjše skupine običajno na spodnjo stran listov ali listnih pecljev gojenih in prosto rastočih križnic. Iz jajčec se izležejo rumenkasto sive gosenice s črno glavo. Starejše so zelene z rumeno glavo. Gosenice so dolge približno 10 mm, njihovo telo pa je spredaj in zadaj rahlo zoženo. Zanje je značilno, da se v primeru, da jih zmotimo, po nitki spustijo na tla. Mlade gosenice objedajo spodnjo povrhnjico in vmesno tkivo, zgornjo povrhnjico pa pustijo nedotaknjeno. Poškodovana mesta na listih prepoznamo kot belkasta prosojna okenca. Večje gosenice popolnoma zgrizejo list in nastanejo manjše ali večje luknje nepravilnih oblik; na zelju lahko vrtajo rove v glave, pri cvetači in brokoliju lahko obžirajo tudi rože. Gosenice se zabubijo v belkastem kokonu na rastlinah in v stadiju bube tudi prezimijo na rastlinah. Letno ima 3 do 5 rodov. Temu škodljivcu ugaja toplo in suho vreme, rodovi pa se pogosto prekrivajo in škodo povzroča tekom celotne vegetacije.

Repni belin  

Kako obvladati male pošasti

Za zmanjševanje težav z gosenicami na kapusnicah je pomembna obdelava tal, saj lahko tako vsaj delno uničimo bube kapusove sovke. Pri pridelavi kapusnic na manjših površinah je pomemben preventivni ukrep prekrivanje posevkov s protiinsektnimi mrežami s čimer preprečimo dostop metuljem do gostiteljskih rastlin. V primeru, da na listih kapusnic opazimo odložena jajčeca, lahko pred izleganjem gosenic odstranimo in uničimo odložena jajčeca ali pa kasneje ročno poberemo in uničimo mlade gosenice. K zmanjšanju škode, ki nastane ob pojavu kapusovega molja na kapusnicah, pripomoremo tudi z globokim zaoravanjem ali uničenjem ostankov gostiteljskih rastlin (prezimuje buba v ostankih) ter zgodnjo saditvijo. Občasno moramo tudi v domačih vrtovih za obvladovanje teh škodljivcev poseči po v ta namen registriranih insekticidih (pogosto na vrtovih uporabimo katerega od selektivnih insekticidov na podlagi mikroorganizmov – bakterije Bacillus thuringiensis). Seveda bomo uspešnejši, če bomo opazili že mlade gosenice (čim prej po izleganju) in se lotili njihovega zatiranja.

Iris Škerbot