V Sloveniji so ohranjene vsaj še dve ali tri sorte. Trud in skrbno načrtovana pridelava semenskega česna vsako leto nam zagotavlja ohranjanje sort.

Kateri česen izbrati

Česen gojimo zaradi čebulic ali glavic, v katerih se lahko oblikuje od 10 do 15 strokov. Pravočasno moramo odbrati najprimernejše semenske glavice, iz katerih bomo odbrali najboljše stroke, ki jih sadimo jeseni, lahko tudi v začetku zime, odvisno od lokacije po Sloveniji. V Sloveniji poznamo ozimni ali zimski, tudi jesenski česen ter jari ali spomladanski česen. Česen torej ločimo po času sajenja. Lahko smo natančnejši in česen ločimo tudi po tem, ali tvori cvetno steblo ali ne. Česen torej delimo na dve podskupini: Allium sativum var. sativum ne tvori cvetnega stebla, Allium sativum var. ophioscorodon in scordoprasum pa tvorita cvetno steblo. To postaja med pridelovalci zelo pomembno. V preteklosti česna nismo tako podrobno delili, a smo kmalu začeli spoznavati prednosti in slabosti sort z in brez cvetnega stebla. Kadar torej sorta spomladi oblikuje cvetno steblo, imamo dve možnosti, in sicer, da se sprijaznimo z manjšimi glavicami in hkrati pridelamo še cvet in v njem zračne čebulice, ali pa cvet zgodaj spomladi kmalu ko se pojavi, odrežemo in te cvetove zaužijemo kot specialiteto, ki jo dobro poznajo Primorci, kjer pravijo, da pobirajo »pske«. V tem primeru bodo stroki večji. Pri nas poznamo sorte s to značilnostjo, da delajo cvetno steblo, npr. sorta anka in ptujski spomladanski. Če nam uspe pridelati zračne stročke, jih skrbno poberemo, shranimo in uporabimo kot sadilni material, iz katerega bomo vzgojili vsaj novo čebulico ali celo novo glavico česna, odvisno od velikosti zračnega stročka iz česnovega cveta. Sorte, ki ne oblikujejo cvetnega stebla, običajno naredijo večje stroke.

Vznikle rastline pozno jeseni

Najprimernejši čas za sajenje

Jesenski česen sadimo jeseni pred prihodom zime, od sredine oktobra do začetka novembra. Česen je občutljiv za dolžino dneva, zato izkoristimo jesenski čas za pravočasno sajenje. Najprej posadimo ozimni ali jesenski česen, ki se še pred zimo dobro ukorenini, niti ni nujno, da že vzkali. Priporočam pa, da pred zimo posadite tudi spomladanski česen. Tega lahko odvisno od vremena sadimo vse tja do zgodnje pomladi. Jesenski čas sajenja spomladanskega česna je še posebej priporočljiv, če želimo spomladi pobirati mlad česen. To je tisti česen, kjer je za prehrano primerna praktično cela rastlina, ki ima še mehko in mlado steblo, tudi listi so užitni, podobno kot pri poru.   

Ni pa dobro, če s sajenjem jeseni preveč hitimo. Septembru in v začetku oktobra je še dokaj toplo in dnevi so še dolgi. Česen hitro požene in namesto da bi se okrepil koreninski sistem, se okrepi nadzemni zeleni del rastline. To pa ni dobro za prezimovanje rastline. Slabo je tudi, če česen sadimo prepozno. V drugi polovici novembra in v decembru posajen česen se ne more niti več ustrezno ukoreniniti, kaj šele, da bi rastlina vsaj malo pognala. To dvoje je cilj jesenskega sajenja česna. Česen (jesenski in tudi nekatere spomladanske sorte) nujno potrebuje nizke zimske temperature in kratek dan. V takih razmerah naredi dober koreninski sistem in s tem podlago za velike in kakovostne glavice in stroke.

Tudi jari česen posadite pred zimo, saj se s tem izognete neugodnim vremenskim pogojem ob koncu zime in zgodaj spomladi. Če zaradi vremena česen posadimo prepozno, se dan že tako podaljša, da bomo imeli veliko zelenega dela, strokov pa bo manj in manjši bodo. Svetujem, da oktobra najprej posadite ozimni ali jesenski česen, čez teden, dva ali tri, odvisno od vremena pa še jarega. Tega lahko sadimo tudi še v novembru, če je vreme primerno.

Zgoraj ptujski spomladanski, spodaj messidor  

Le najboljše seme

Semenski česen dobimo iz glavic, ko s stročkanjem stroke razdrobimo in tako razdremo česnovo glavico. Za sajenje so primerne najboljše in zdrave, čvrste glavice. Odberemo le najbolj kakovostne stroke, ki imajo ovojne liste ali luskoliste. Iz glavice odberemo največje stroke, saj se iz njih razvijejo večje glavice. Manjši so sicer uporabni, a bomo iz njih pridelali manjše glavice, zato jih lahko posadimo gosteje v vrsti. Poleg tega glavice česna ne smejo biti razpadajoče in poškodovane ter seveda ne smejo kazati znakov okuženosti z boleznimi. Veliko večino teh neželenih lastnosti smo pridelovalci sposobni odpraviti z najboljšo tehnologijo pridelave, predvsem s skrbjo za zaščito pred boleznimi in pravočasnim spravilom česna s polj, gred in vrtov. Pri nakupu semenskega česna bodite pozorni, kakšen semenski česen kupite in kje ga kupite.

Dobro pripravimo tla za sajenje   

Česen sadimo v dobro pripravljena tla, ki jih je za zimski česen priporočljivo pravočasno prekopati in obdelati z lopatanjem ali oranjem oziroma vsaj z minimalnim prekopavanjem. To opravimo vsaj 10 do 14 dni pred sajenjem. Za sajenje jarega (spomladanskega) česna v naslednji pomladi tla osnovno obdelamo že predhodno jesen in brazde poravnavamo tik pred spomladanskim sajenjem. Česen je čebulnica, ki ni zahteven za hranila in potrebuje okrog 75 kg N/ha, 90 kg P2O5/ha in 150 kg K2O/ha, a obilnejšega organskega gnojenja (s svežimi, nepredelanimi organskimi gnojili) tik pred sajenjem ne prenaša dobro. Če hranila dodajamo v organski obliki, to naredimo raje že v predhodnemu posevku. Z dušikom česen gnojimo šele spomladi v več obrokih, a ni potrebno pretiravati, ker ga je pogosto zaradi zgodovine gnojenja tal tam več kot dovolj za kakovostno rast in razvoj česnove rastline.

Sadilne razdalje

Ozimne sorte česna sadimo na medvrstno razdaljo 20 do 25 cm ter v vrsti na 7 do 10 cm. Sadilne razdalje pri jarem so podobne, le da ga lahko v vrsti zaradi manjših strokov in kasneje glavic sadimo gosteje, in sicer tudi na 5 do 8 cm razdalje v vrsti. Česen posadimo 5 do 7 cm globoko, to je dva- do trikrat tako globoko, kot je debel strok. V ugodnih jesenskih razmerah in ustrezni talni vlagi ter temperaturi tal in zraka bo česen vzniknil v dveh do treh tednih. Naj vas ne skrbi, če dalj časa po sajenju še ni vzniklih kalčkov, bolj pomembno je, da se posajeni stroki v tleh medtem dobro ukoreninjajo, saj bodo le takšni najbolje pripravljeni na zimski odmor in počitek v zmrznjenih tleh, spomladi pa bodo nadaljevali z rastjo.

Domače in tuje sorte

Izbirajte med preizkušenimi sortami za pridelavo v vašem okolju. Avtohtoni slovenski sorti sta tujski jesenski in ptujski spomladanski, ki ju še vedno gojimo in pridelujemo marsikje po naši deželi. Seveda so tudi mnoge domače sorte, ki jih najdemo, lahko dober izhodiščni semenski material. Med novimi sortami v Sloveniji sta zanimivi Anka in haloški. Prva ima manjše, intenzivno rdeče obarvane luskoliste na strokih. Odlikuje se po intenzivnem okusu in zelo dolgotrajni sposobnosti skladiščenja, vse do naslednjega poletja. Sorta haloški je nekoliko poznejša kot ptujski česen. Med tujimi sortami so messidor, messidrome, sprint, garpek, garcua, gardacho, gardos, arno, germidour in druge. Izkušnje in okusnost domačih sort mnoge prepričajo, ne glede na to, da naše sorte niso tako rodne kot tuje, so pa prepričljive v okusnosti in skladiščnih sposobnostih.

Igor Škerbot