V tem času oblikujejo korenski sistem in listje zato, da bodo jeseni oblikovali še koren ali odebeljeni koren ali odebeljeno steblo – kolerabo. Med te zelenjadnice ali poljščine uvrščamo korenje, rdečo peso, repo, rumeno kolerabo in črno redkev.
Naši zelenjavni pridelki so večinoma zeleni, komaj katera predstavnica zelenjave pa ima bel ali črn pridelek. Tokrat bomo govorili o rumeni in črni ter beli predstavnici. Korenovki rumena koleraba ali podzemna koleraba ali kavla (Brassica napus L. napobrassica (L.) Rchb.) in črna redkev (Raphanus sativus L. var. niger) sta dokaj preprosti za pridelavo. Pomembno je, da ju začnemo pridelovati konec julija ali v začetku avgusta. Ker imata obe dobre skladiščne sposobnosti, ju pridelujemo za uporabo pozimi.

Črna redkev
Črna redkev oblikuje zunaj črne in znotraj bele odebeljene korene. Pri nas večinoma pridelujemo okrogle sorte, sicer poznamo še koničaste in ovalne. Najbolj razširjena sorta je ‘Zimska črna okrogla’, ki do zime oblikuje korene premera do 10 cm. Črna redkev ima značilen grenak okus, ki je značilen za družino križnic, kamor redkev tudi spada. Ni zahtevna za pridelavo, ugaja ji vlažno in zmerno toplo poletje. Sejemo jo lahko od konca julija do konec avgusta. Če sadimo sadike s koreninsko grudo, lahko to storimo še do sredine septembra. Ima skromne zahteve po toploti, ne mara ekstremno vročih poznopoletnih dni, še najbolje raste v vlažnih, nekoliko hladnejših dneh na prehodu poletja v jesen. Posejano seme vzkali že pri 2 do 3 °C in najbolje raste pri 15 do 20 °C. V suhem in vročem vremenu seme slabše kali, pridelek je slabši in tudi skladiščna sposobnost ni optimalna. Dobro prenaša prve jesenske slane in vzdrži tudi do – 6 °C. Če je več dni zapored mrzlo jutro, je redkev še pikantnejšega okusa. A takrat je čas, da korene poberemo, sicer bodo koreni slabše kakovosti in se bodo slabše skladiščili.

Rumena koleraba
Je manj znana predstavnica skupine korenovk. Mnogi ji preprosto rečejo koleraba, boljši poznavalci in pridelovalci jo poimenujejo rumena koleraba, tudi poimenovanje podzemna koleraba, rumena maslena koleraba ali še pogosteje kavla so njena pogosta poimenovanja. Tudi koleraba spada med korenovke, pridelujemo jo zaradi možnosti spravila korenov od jeseni do začetka zime. Primerno shranjena zdrži do naslednje pomladi, zato jo je priporočljivo gojiti od poznega poletja dalje na vrtu, še pogosteje pa na delu večje njive poleg krmne pese, rdeče pese, rumenega korenja, visokega fižola, poznega zelja, solate, buč in še kakšne zelenjadnice. Naj spomnim na star slovenski pregovor, ki pravi: repa, korenje – zdravo življenje. Sam bi k temu zagotovo dodal še vsaj rumeno kolerabo in črno redkev. Naše ljudsko izročilo nas opominja na vrste zelenjave in poljščin, ki so bile pomembne v pridelavi in prehrani naših prednikov. Za dolga desetletja so skoraj tonile v pozabo, nadomestile so jih druge, denimo gomoljna zelena, danes pa jih tudi zaradi preprostega skladiščenja spet vse bolj cenimo.

Sadimo sadike s koreninsko grudo
S sadikami se izognemo poletni vročini, ki neugodno vpliva na vznik semena. Sadimo po spravilu zgodnjega krompirja, zgodnjega zelja, nizkega fižola, spomladanskih solat ali ko je na njivi prazen prostor po žetvi krušnih žit. Pridelovalci sadijo ti dve korenovki na žitna strnišča. V vročih in suhih razmerah moramo seme dobro zadelati v tla, da pride v stik s talno vlago in hitreje vzkali. Plitvo obdelana in za setev pripravljena tla je po setvi priporočljivo čim prej tudi povaljati. Z vzgojo sadik v platojih, ki jih prekrijemo s protiinsektno mrežo, tudi nadziramo škodljivce, še posebej kapusovega bolhača, škodljive gosenice in kapusove stenice. Škodljivcem mehansko onemogočimo dostop do kalečih rastlin. Ko poletna vročina začne popuščati in kakšen dež navlaži zemljo, presadimo sadike na stalno mesto.

Setev semena

Ker veliko pridelovalcev še vedno seje seme, je dobro vedeti, kakšne so razdalje sajenja. Sejemo na medvrstno razdaljo 30 do 40 cm in globino 2 do 3 cm. To pomeni, da za 100 m2 veliko gredico potrebujemo okrog 100 g semena, kar je izredno majhna količina, ki jo moramo dobro razporediti v vrste ob setvi. Posevek večkrat okopljemo in oplevemo. Prekrivanje s protiinsektno mrežo ali vsaj z vlakninasto kopreno občutno zmanjša težave s škodljivci kapusnic. Prekrivamo takoj po setvi in po presajanju sadik. Obe korenovki se zelo dobro odzivata na redno namakanje, po potrebi jih tudi listno dognojimo. Če smo uspešni, pridelamo približno 400 kg korenov črne redkve ali rumene kolerabe na 100 m2. Od setve do spravila korenov minejo trije meseci. Pravočasno pospravljeni se dobro skladiščijo v hladnih in primerno vlažnih skladiščih, kleteh, lahko tudi v zasipnicah, npr. v mivki. Glede na to, da obe zelenjavnici spadata v družino križnic, to upoštevajte pri sestavi kolobarja.

Besedilo in fotografije: Igor Škerbot