Rod obsega dvesto vrst enoletnih ali trajnih zelišč in polgrmovnic, ki divje rastejo v Ameriki. Verbene imajo podolgovate do jajčaste liste, ki so globoko narezani v črtalaste ali po robovih nazobčane zelene listne roglje. Poleti se v glavičastih socvetjih razcvetajo majhni cevasti cvetovi s široko razprtimi venčnimi krpami. Ti so lahko rdeči, rožnati, beli, modri, vijolični, dvobarvni, večkrat z belo sredino. Lahko tudi lepo dišijo.

Od verben, razmnoženih s semenom, je pri nas najbolj poznana in razširjena le vrtna verbena, ki je včasih sodila med pomembnejše enoletnice. Potem jo je zasenčila verbena, razmnožena s potaknjenci, ki ni občutljiva za pepelovko. Prav je, da predstavimo še preostale vrste verben, ki jih žal premalokrat srečujemo pri nas.

Patagonska verbena

Verbena bonariensis (sin. V. patagonica) – patagonska verbena raste divje v okolici Bienos Airesa in na Antilih kot meter visoko razvejano zelišče. Cvet je vijoličen in tvori sestavljen pakobul na dolgih pecljih. Cveti od julija do oktobra. V Evropi jo sejejo na vrtovih od leta 1737. Socvetja so primerna za rezanje.

Kanadska verbena

Verbena canadensis – kanadska verbena raste divje v osrednjih predelih Severne Amerike kot grmičasta trajnica, pri nas pa je enoletna. Rastline so do 40 cm visoka zelišča, ki sprva rastejo plazeče, nato se dvignejo. Cvetovi so v širokih češuljastih klasih in so purpurno rdeče barve. So številni in se pojavljajo od julija do oktobra. V Francijo so prinesli seme te cvetlice leta 1774. Verbena x hybrida – vrtna verbena je nastala s križanjem več vrst in sort verben in z odbiro. Rastline so visoke 20 do 50 centimetrov in imajo krpasto deljene liste. Beli, rožnati, rdeči, modrikasto škrlatni in večbarvni cvetovi so v zgoščenih klasih.

Srhkodlakava verbena

Verbena rigida – srhkodlakava verbena je lepo strnjena od 45 do 60 centimetrov visoka trajnica, doma v južni Braziliji in Argentini. Na cvetnem steblu ima suličaste, hrapave zelene liste in bledo vijolične cvetove, ki se v socvetjih odpirajo od sredine poletja do konca jeseni. Odbrali so kompaktno rastoče rastline, ki v višino dosežejo od 25 do 50 centimetrov in odlično prenašajo slabo vreme. Lepo uspevajo tudi na polsenčnih rastiščih. Sorte verben, ki jih razmnožujemo s potaknjenci, so nastale s križanjem vrst, ki sta doma v Teksasu (V. Elegans) in na jugu Brazilije (V. Tenera).

Sortiment verben je izredno bogat, saj podjetja, ki se ukvarjajo z vzgojo mladih rastlin, ponujajo več deset različnih sort.

 Začeli na Japonskem

Prve pomembne hibride so vzgojili na Japonskem. Tapien (cvetoča preproga) je izjemna rastlina, ki ima blazinasto zbito rast. Odlikuje jo tudi odpornost proti pepelasti plesni. Sortiment obsega sorte z vijoličnimi, rožnatimi, lososnimi in dvobarvnimi, belo-rožnatimi cvetovi. Vijolična barva intenzivno diši.

Če je Tapien sinonim za kompaktno blazinasto rastočo verbeno, tamari pomeni hitro navzdol rastočo rastlino z velikimi rdečimi rožnatimi, belimi, purpurno vijoličnimi, modrimi ali dvobarvnimi, vijolično-belimi cvetovi.

Verbene temari imajo več sort. Pozneje so vzgojili še serijo temari patio, ki predstavlja kompaktne pokončno rastoče verbene. To so bile prve sodobne verbene, v poznejših letih so vzgojili še številne druge serije. Ena vsaj za moje pojme lepših je Lanai, kjer je več deset sort, tudi prelivajočih se mareličnih odtenkov.

Cvetlične kombinacije

V kombinaciji z drugimi rastlinami jih sadimo v cvetlična korita, plitve in globlje sklede ter viseče košare. Nekatere serije so odlične za sajenje na gredice. Z zbito rastjo popolnoma prekrijejo tla in neutrudno cvetijo. Prav tapien in temari sta odlični za zasajanje grobov.

Zahtevne kot surfinije

Verbene bodo bogato cvetele, če jih redno in obilno zalivamo in gnojimo. Marsikoga razočarajo, ker ugotovijo, da imajo podobne zahteve kot surfinije. Redno odstranjevanje cvetov je zlasti pomembno pri verbenah, posajenih v korita in viseče košare. Pri verbeni tapien je večina cvetov sterilnih.

Bolezni in škodljivci

Na verbenah, razmnoženih s semeni, se v toplem poletnem času pojavi pepelovka. Bolezen opazimo najprej na listih, pozneje pa tudi na steblih, ob močnem napadu tudi na cvetnih lističih, od tam pa se preseli tudi na socvetja, na zdrave cvetove, popke in celo na cvetna stebla, ki se zaradi bolezni posušijo.

Rastlinjakov ščitkar (bela muha) in trips sta v zadnjem času najpomembnejša škodljivca verben. Tripsa zaradi njegove majhnosti običajno opazimo prepozno, ko so listi že iznakaženi, ko izgubijo značilno živo barvo in postanejo bledi.

Ne zebe jih zlepa

Verbene prenesejo slano in šele pri –5 °C prenehajo s cvetenjem. Spomladi jih lahko zgodaj posadimo in na jesen pozno pospravimo v prezimovališče, ki mora biti svetlo in hladno (od 5 do 10 °C)