Neposredna in posredna škoda

Poleg neposredne škode, ki jo povzroča s sesanjem rastlinskih sokov iz napadenih rastlin, povzroča običajno še večjo posredno škodo z obilnim izločanjem medene rose (ličinke in odrasli osebki). Nanjo se naselijo glivice sajavosti, ki zmanjšujejo asimilacijsko površino listov in iznakazijo videz plodov, kar zniža tržno vrednost pridelkom, ter s prenosom fitopatogenih virusov. S svojim delovanjem zmanjšuje pridelke tako količinsko kot tudi

kakovostno. Ščitkar na kapusnici

Dodatno škodo lahko povzroči še s prenašanjem nekaterih virusov. Zaradi sesanja in izločanja medene rose ščitkarji vplivajo tudi na videz rastlin, kar še posebej pomembno pri okrasnih rastlinah.

Obvladovanje škodljivca

V zavarovanih prostorih ustvarjamo ugodne razmere za vzgojo rastlin z vzdrževanjem ustrezne temperature in relativne vlažnosti zraka. To pa je ugodno tudi za razvoj in razmnoževanje škodljivcev. Razvoj škodljivca se ob gojenju drugih gostiteljskih rastlin v zavarovanem prostoru ne prekine niti v zimskih mesecih, ampak se zaradi nižjih temperatur zgolj podaljša. Zato je potrebno za obvladovanje rastlinjakovega ščitkarja v zavarovanih prostorih uporabiti kombinacijo različnih ukrepov.

Potrebno je redno pregledovati rastline. Večino odraslih osebkov rastlinjakovega ščitkarja in jajčec opazimo na vrhnjih listih rastlin, kjer tudi odlaga jajčeca, ličinke in pupe v glavnem beležimo na srednjih listih na rastlinah. V pomoč pri spremljanju tega škodljivca so nam rumene lepljive plošče (obesimo jih tako, da so s spodnjim delom v višini rastlinskih vrhov), hkrati pa s tem ukrepom ulovimo in odstranimo majhne začetne populacije odraslih osebkov. Pazimo na higieno v nasadih ali posevkih ter okolici – odstranjujemo in uničujemo rastlinske ostanke in plevele. Po spravilu pridelka ostanke rastlin čim prej odstranimo iz zavarovanega prostora. Smiselno je odlaganje na deponije, ki so locirane stran od proizvodnih površin.

Z najezdnikom rastlinjakovega ščitkarja parazitirani ščitki rastlinjakovega ščitkarja.

Če ne gre drugače, uporabimo v ta namen registrirane insekticide. Delovanje insekticidov otežuje voščeni poprh, ki pokriva telo ličink in odraslih osebkov rastlinjakovega ščitkarja. Poprh služi kot zaščita pred izsušitvijo in hkrati pred omočitvijo telesa. Številni insekticidi slabše delujejo ali sploh ne delujejo na posamezne razvojne stadije škodljivca, na rastlinah pa so vsi razvojni stadiji hkrati. To je dodatna ovira v boju s tem škodljivcem, saj bi za uspeh morali zatiranje z insekticidi izvesti večkrat v kratkih intervalih (tri, pet ali sedem dni), česar pa v domačih vrtovih in ohišnicah skoraj nikoli ne počnemo. Profesionalni pridelovalci vrtnin so zato začeli uporabljati domorodne plenilce ali parazitoide (najezdnik rastlinjakovega ščitkarja ali mehkokožna plenilka, Macrolophus pygmaeus), a je za uspešnost tovrstnega načina varstva potrebnega precej znanja in izkušenj.

Ličinke in odrasli osebki mehkokožne plenilke so uspešni plenilci rastlinjakovega ščitkarja.

Seveda pa vsak bel metuljček, ki zleti iz vrtnin ali okrasnih rastlin, ni rastlinjakov ščitkar. Pojavlja se lahko tudi tobakov ščitkar (Bemisia tabaci), kapusnice ogroža kapusov ščitkar (Aleyrodes proletella) in še kaj.

Iris Škerbot