V preteklosti smo se s tem škodljivcem srečevali predvsem pri pridelavi vrtnin in okrasnih rastlin v zavarovanih prostorih, zadnja leta pa ga pogosto srečamo tudi pri pridelavi na prostem.

Številni gostitelji

Rastlinjakov ščitkar (Trialeurodes vaporariorum) lahko živi na kar 274 vrstah gostiteljskih rastlin iz 81 družin. Hrani in razvija se predvsem na vrtninah, zlasti na paradižniku, jajčevcu, kumarah, bučkah, tobaku, manj na solati, papriki in fižolu. Najdemo ga tudi na mnogih okrasnih rastlinah in plevelih. Med okrasnimi rastlinami naseljuje predvsem gerbere, fuksije, božične zvezde, verbene, krizanteme in salvije.

Na spodnji strani listov

Razvojni krog škodljivca poteka v celoti na gostiteljski rastlini. V normalnih razmerah se razmnožuje spolno, v neugodnih pa tudi deviškorodno.

Odrasli osebki rastlinjakovega ščitkarja so bledo rumeni do beli in zelo živahni. Samica je dolga približno 1,1 mm, samci so manjši in merijo približno 0,9 mm. Odrasli osebki imajo že nekaj ur po izleganju  krila, prekrita z voščenim poprhom. Odrasli osebek ima dva para kril, ki jih med mirovanjem drži zelo plosko. Samice živijo od nekaj dni do celo več kot dva meseca, odvisno od vremenskih razmer, prehrane. Po oploditvi v običajno 3 do 6 tednih odložijo 100 do 200, celo do 500 jajčec. Jajčeca odlagajo na spodnjo stran listov. Iz jajčec se izležejo ličinke, ki so svetlo zelene do rumene ali svetlo rjave do črne z izrazito rdečimi očmi. Ličinke prve stopnje imajo tri pare dobro razvitih nog in dobro razvite tipalke ter so gibljive. Od jajčeca se oddaljijo od nekaj mm do 1 cm. Ličinke druge in tretje stopnje pa so brez nog in tipalk. So skoraj prozorne, sploščene kot luske in pritrjene na list. Ličinke četrte stopnje imenujemo tudi pupe. Ko iz puparija izleti odrasla žuželka, na pupariju ostane odprtina v obliki črke T.

Vsi stadiji škodljivca

Vse razvojne stopnje najpogosteje najdemo na spodnji strani listov. Odrasli osebki izbirajo mlade poganjke in vrhove rastlin. Če jih zmotimo, zelo hitro odletijo in se nato vrnejo na spodnjo stran listov. Na zgornjih listih najdemo tudi jajčeca, medtem ko ličinke in puparije zasledimo na listih spodnjih etaž.

Optimalna temperatura za razvoj rastlinjakovega ščitkarja je 25 do 28 °C, ustreza pa mu tudi  visoka zračna vlažnost (optimalna je od 75 do 80 %).

Vsi razvojni stadiji

Na rastlinah najdemo žuželko v vseh razvojnih stadijih: jajčeca, ličinke, puparije in odrasle osebke (prekrivanje generacij). V poletni vročini odrasli osebki zapuščajo zavarovane prostore in se selijo na različne gojene rastline ter plevele v okolici, kjer ostanejo vse do jeseni. Jeseni se del populacije vrne v zavarovane prostore, del pa prezimi na prostem. Rastlinjakov ščitkar za prezimitev nima posebnega razvojnega stadija. Zimo preživi na različnih gostiteljskih rastlinah. Več možnosti za uspešno prezimitev ima  na prezimno trdnih rastlinah. Za prezimitev si pogosto izbere mlade rastline, peteršilj, večletne okrasne rastline (vrtnice, gerbere), različne zeli (navadna zvezdica, rogovilček, slak …). V stadiju jajčeca lahko več dni preživi tudi temperature do –6 °C. Po nekaterih podatkih lahko jajčeca pri temperaturi –6 °C preživijo 5 dni, pri –3 °C pa celo več kot 15 dni.          

Izloča medeno mano, na katero se naselijo glivice sajavosti.     

Rastlinjakov ščitkar ima letno 10 do 12 rodov. V rastlinjakih se razvoj običajno tudi pozimi ne konča, v tem času poteka le nekoliko počasneje (razvojni ciklus traja od 45 do 70 dni). Poleti odrasli osebki zapuščajo zavarovane prostore in se selijo na različne gojene kulture ter plevele v okolici, kjer ostanejo vse do jeseni. Takrat se del populacije vrne v zavarovane prostore, del pa se odpravi na prezimitev na prostem. V zavarovanih prostorih se razvoj običajno tudi pozimi ne konča.

Rastlinjakov ščitkar se na večje razdalje širi pasivno s premeščanjem oziroma transportom sadilnega materiala, na krajše pa tudi aktivno z letom. Let odraslih osebkov na mesta, oddaljena več kot 10 m je potrjen le pri zelo visokih temperaturah.

Se nadaljuje.

Iris Škerbot