Z vodo nasičena tla so lahko namreč revna s kisikom, kar vodi v odmiranje korenin in razvoj različnih bolezni.

Težka tla lahko nekoliko izboljšamo tako, da na grede dodamo veliko organske snovi, ki bo razbila enovito plast glinenih tal, lahko pa tudi z dvignjeno gredo.

Pri tem lahko uporabite okvirno mero – eno samokolnico organske snovi na kvadratni meter grede. Težavam z zastajanjem vode se lahko izognete tudi z dvignjenimi gredami. Z višino med 30 in 60 cm si boste zagotovili dovolj višine za širok razpon rastlin. Dvignjeno gredo zapolnite z mešanico komposta in vrtne zemlje. Tudi pri visoki gredi ne pozabite na odprtine za odvodnjavanje. Pri sajenju posameznih rastlin lahko uporabite isto strategijo. Na sadilnem mestu izoblikujte majhen griček, na katerega potem posadite rastlino. Še vedno pa je pametno, da smo previdni in raje izberemo rastline, ki jim vlažna tla ne škodijo oz. bodo na takšnih tleh celo odlično uspevale.

 
Drevesa in grmovnice
Na vlažnih tleh se bo odlično počutilo eno izmed najlepših dreves – ambrovec (Liquidambar styraciflua). Ambrovec oblikuje čudovito konično krošnjo in pokončno rast, ki bo jeseni povsem zažarela v vseh možnih odtenkih rdeče barve.

Če nimate dovolj prostora za večje drevo, kot je ambrovec, pa na grede posadite katero od grmovnic, ki dobro prenašajo vlago. Med grmovnicami je odlična izbira beli dren (Cornus alba).

Ta bo spomladi in poleti tvoril lepo ozadje za nižje trajnice, v zimskem času, ko je na vrtu precej bolj pusto, pa bo vrt polepšal s svojimi živahno rdeče obarvanimi poganjki. Zgodnjo pomlad lahko popestrite s kerijo (Kerria japonica). Na nekoliko povešavih poganjkih se bodo že sredi pomladi odprli zlato rumeni cvetovi, ki bodo resnično posvetlili gredo.

Japonska kerija

Za poletni okras bodo poskrbele hortenzije. Na vlažnem rastišču se bosta odlično počutili denimo vrtna (Hydrangea macrophylla) in metličasta hortenzija (H. paniculata). Navadno bolje uspevata na senčnih gredah, a bosta na vlažnih tleh preživeli tudi na nekoliko bolj sončnem rastišču.

Če bi želeli nekoliko drugačen poletni okras, pa posadite dišečo vejgelo (Weigela florida). Vejgela zacveti s cevatimi cvetovi v rožnatih ali belih odtenkih.

Weigela

Gojitelji so vzgojili številne sorte, ki lahko zrastejo vse od pol pa do dveh metrov, tako da boste našli ustrezno velik grm za vsak vrt. Če imate prostor za en sam grm, potem posadite sorto ‘Wing of Fire’. Njeni zeleni listi bodo tvorili lepo ozadje za rožnate cvetove. Poleti bodo postopno prehajali v bronaste tone, ki se bodo jeseni le še okrepili in prešli v ognjeno rdeče odtenke.

 
Trajnice za vlažna tla
Poleg lesnih predstavnikov bodo na vlažnih tleh uspevale tudi številne trajnice. Veliko jih je prilagojenih za nekoliko bolj senčne razmere, v katerih navadno vlada večja vlaga. Na takšnem rastišču se bodo tako odlično počutile vrtne kresnice (Astilbe) in hoste. Vrtne kresnice bodo polepšale grede s svojimi metličastimi socvetji, polnimi belih ali rožnatih cvetov. Z izbiro različnih sort lahko njihovo cvetno sezono raztegnete vse od maj pa do julija, ko bodo že zacvetele prve hoste. Pri njih so seveda skoraj pomembnejši široki listi, ki poživijo in zapolnijo grede ter ustvarjajo odličen kontrast trajnicam s finejšimi poganjki. Za konec sezone lahko posadite cimicifugo (Actaea simplex). Še posebej so zanimive sorte s temnimi listi v odtenkih škrlatne barve, ki bodo čudovit kontrast rožnato belim cvetovom, ki se odprejo proti koncu sezone. Socvetja pustite na rastlini tudi, ko bodo rastline že odcvetele, saj bodo krasila vrt tudi kasneje v sezoni, ko bodo vrt prekrile prve slane.

Iris ensanta

Za sončno rastišče izberite japonsko peruniko (Iris ensata), ki ji ustrezajo tako vlažna kot tudi zelo mokra tla. Japonska perunika bo zasaditev popestrila s cvetovi v belih, rožnatih ali vijoličnih odtenkih. Njihovi poganjki se odlično obnesejo tudi kot rezano cvetje.

Za bolj živahne barve posadite rumeno cvetočo vodno peruniko, I. pseudacorus, ki pogosto raste ob naših ribnikih. Na vlažnih tleh se bodo odlično počutila tudi kala (Zantedeschia). Botanična vrsta Z. aethiopica zacveti z nežnimi belimi cvetovi in je najbolj prezimno trdna med kalami. Za nekaj več barvitosti boste morali izbrati kakšno izmed številnih sort neprezimnih kal, kot so npr. ‘Solo’ z rumenimi, ‘Lido’ z oranžnimi ali ‘Odessa’ s skoraj popolnoma črnimi cvetovi.

 
Možne težave vlažnih tal
Pri rastlinah, ki rastejo na trajno vlažnih tleh, se lahko nekoliko pogostejo pojavljajo okužbe s patogeni iz rodu Phytophtora. Ti povzročajo propad korenin in poganjkov številnih rastlin, pri čemer lahko bolezen najdemo tako pri zelnatih trajnicah kot tudi pri lesnih predstavnikih. Bodite pozorni na možno okužbo in okužene rastline čim prej odstranite ter uničite.

Težka in prekomerno vlažna tla nikakor niso razlog, da ne moremo imeti pisanega in zanimivega vrta. Nasprotno! Lahko so izziv, da zasadite vrt, ki bo nekoliko drugačen in zato še toliko bolj izjemen.

Matevž Likar