Tudi ko odcvetijo, lahko posušena socvetja pustimo na rastlinah in vrt bodo krasila do pomladi, ko jih porežemo in damo prostor novim. 

Hortenzije izvirajo iz Azije, predvsem Kitajske, Koreje in Japonske, ena vrsta iz Amerike. V Evropo so jih prinesli portugalski misijonarji že okoli leta 1700. Rod Hydrangea zajema okoli 70 vrst večinoma listopadnih grmov in vzpenjavk

Hortenzije najbolje uspevajo na delno senčni legi. V globoki senci slabo cvetijo, na žgočem soncu v hudi vročini pa lahko prek dneva ovenijo, a se hitro dvignejo, ko se čez noč ohladi.  Na rastišču potrebujejo rodovitna in vlažna, a dobro odcedna tla, obogatena z organsko snovjo. Ob sajenju jim dodajmo gnoj ali dobro uležan kompost.

Barva cvetov

Najbolj pogosta je vrtna hortenzija, vrsta H. macrophylla. Košat listopaden grm zraste do velikosti 1,5 metra. Cvetovi so večinoma modri ali rožnati, kroglaste ali pladnjaste oblike – odvisno od sorte. Barva se spreminja glede na kislost tal (pH). Najbolj čiste modre odtenke imajo rastline na zakisanih tleh. Bolj so tla bazična, svetlejši so cvetovi in prehajajo iz bledih modrih v rožnate odtenke. Na zelo bazičnih tleh so cvetovi temno rožnati. Poleg kislega pH vpliva na izrazitost modre barve tudi aluminij, zato, če želimo modre cvetove, rastline zalivamo z aluminijevim sulfatom. Če želimo rožnato barvo, zalivamo z vodno raztopino apna. Pri tem moramo vedeti, da večina hortenzij ne reagira na ta dodatek. Vrsta paniculata je ena takih in tudi pri macrophyllah ne bodo vse sorte spremenile barve. Na belo in rdeče cvetoče hortenzije kislost tal ne vpliva, najbolje pa se počutijo v bazičnih tleh.

Režemo spomladi 

Vrtno hortenzijo obrezujemo spomladi, ko začne odganjati liste. Čez zimo pustimo poganjke in cvetove na rastlini, saj s tem zaščitimo rastlino, hkrati pa nudi lep okras tako jeseni in pozimi. Odrežemo odmrle in poškodovane poganjke vse do prvega brsta ter odcvetele cvetove lanskega leta.

V zadnjih letih v zasebnih vrtovih lepo uspevajo tudi druge, manj znane vrste. Rod Hydrangea ima kar nekaj različnih vrst, ki se tudi na pogled precej razlikujejo. Ne le po barvi cvetov in njihovi obliki, ampak tudi po videzu listov, barvi stebel, velikosti same rastline in rastnih zahtevah. Tako denimo vrst quercifolia in paniculata ni potrebno zalivati v sušnih razmerah, še največ vode rabi za optimalno rast prav najbolj razširjena macrophylla. Različno tudi prenašajo rez. Hortenzij ni potrebno rezati, z nepravilno rezjo bomo naredili več slabega kot dobrega. Spomladi izrezujemo le posušene poganjke. Še najbolje rez prenaša vrsta paniculata. Vedeti moramo, da nekatere vrste, na primer macrophylla, cvetijo na lanskih poganjkih, nekatere, denimo paniculata in arborescens, pa na letošnjih. Danes je predvsem prek spleta na voljo toliko različnih velikosti hortenzij, da pred nakupom dobro premislimo, kako velik grm imamo lahko na vrtu. Kajti spomladansko krajšanje poganjkov, ker se nam zdi, da je hortenzija prevelika za naš vrt, se ne bo končalo v naše zadovoljstvo.

Razmnoževanje

Hortenzije razmnožujemo s potaknjenci. Najlažje in najhitreje se ukoreninijo zeleni potaknjenci. Poleti narežemo 10 do 15 centimetrov dolge vršičke, odstranimo spodnje liste in poganjke potaknemo v lonček z zemljo. Zemlji dodamo nekaj kremenčevega peska za hitrejše ukoreninjanje. Lonček postavimo v senco in previdno zalivamo.