V krajših in hladnejših jesenskih dnevih kleti, v katerih skladiščimo krompir, korenje, jabolka in še kaj, pogosto obiščejo miši ali celo podgane. Nedoslednost pri shranjevanju zrnja fižola bo kaj hitro izkoristil fižolar (Acanthoscelides obtectus), pri odpiranju vrečk z moko ali zdrobom, odvijanju kakšne malo založene čokolade ali orehovih jedrc pa nas pogosto preseneti ”dodatek” majhnih rahlo rumenkasto obarvanih gosenic – ličink krhljevega molja (Plodia interpunctella) ali močne vešče (Ephestia kuehniella).

Glodavcem preprečimo dostop

Miši in podgane ogrožajo našo ozimnico, hkrati predstavljajo tudi zdravstveno grožnjo ter estetski in higienski problem. Najlažji in najcenejši pristop je, da glodavcem preprečimo dostop do prostorov, v katerih skladiščimo ozimnico. Pomemben ukrep je čiščenje okolice vrtov in skladiščnih prostorov, saj tako ustvarjamo manj ugodno okolje za glodavce. Skladiščni prostori naj bodo narejeni iz materialov in na način, da glodavcem onemogočajo neposreden dostop. Pred spravilom ozimnice primerno zatesnimo vse odprtine v skladiščnih prostorih. Če je mogoče, naj bodo vrata skladiščnih prostorov zaščitena s kovinsko obrobo ali izdelana iz kovine ter pravilno vgrajena. Glodavci namreč tudi zaradi hitrosti rasti prednjih zob, nenehno glodajo vse, na kar naletijo (tudi trde materiale, kable, plastiko, mehkejše kovine, celo beton). Bolj kot so kleti urejene, manj je možnosti za vdor glodavcev.

Mnogi se še spomnite, da so naši predniki pred spravilom ozimnice temeljito pospravili in očistili kleti, stene prebarvali z apneno barvo ter kleti pošteno prezračili. Kleti nikoli ne zapiramo neprodušno, ampak poskrbimo, da skozi zračnike zrak kroži (na zračnike pa namestimo npr. mrežo, ki prepreči vstop glodavcem). Pridelke skladiščimo tako, da je med njimi zagotovljeno kroženje zraka. Če je mogoče, v skladišču ločite krompir od jabolk, saj zrela jabolka ”silijo” krompir k odganjanju in slabšim skladiščnim sposobnostim.

Če v skladišče z ozimnico kljub vsem ukrepom vdrejo glodavci, pa se v bolje založenih trgovinah oskrbimo s primernimi sredstvi za zatiranje glodavcev (rodenticidi), ki jih namestimo ob stene prostora, kjer se gibljejo te živali. Pred uporabo rodenticidov vedno preberite in upoštevajte navodila, ki so priložena sredstvu. Poskrbite za njihovo varno uporabo.

Fižolar – pomemben skladiščni škodljivec fižola

Zagotovo ste v domači shrambi že kdaj našli zrnje fižola z značilnimi okroglimi ali ovalnimi luknjicami na površini, med zrni pa ste opazili od 2 do 5 mm dolgega hroščka ovalne oblike in temne, skoraj črne barve, pokrovke in vratni ščit pa pokrivajo fine dlačice. Z vašim fižolom se gosti fižolar. Njegova glavna gostiteljska rastlina je fižol, lahko pa se hrani tudi v semenih graha, soje, boba, leče. Fižolar je bil v preteklosti predvsem skladiščni škodljivec, v zadnjih letih pa se v povečanem obsegu pojavlja tudi na prostem, kjer ogroža semenske posevke.

Škodo na fižolu in drugih stročnicah povzročajo ličinke, ki živijo v zrnju in se hranijo z njegovo vsebino. Šele ko se ličinke v zrnu zabubijo, lahko na zrnju od zunaj vidimo, da je fižol napaden.  S fižolarjem napadeno zrnje prepoznamo po značilnih okroglih ali ovalnih luknjicah na površini zrnja. Nekatere luknjice so še prekrite z lupino, tako da na zrnu vidimo nekakšna okenca. V primeru močnejšega napada je lahko zrnje popolnoma izjedeno. Napadena zrna fižola niso primerna za prehrano in so lahko celo škodljiva zdravju. Prav tako takšna zrna niso primerna za seme, saj je lahko prizadeta kalivost (kalivost je lahko močno zmanjšana ali pa takšno zrnje sploh ne kali). Samica tega hrošča v obdobju dveh do treh tednov odloži povprečno med 20 in 90 jajčec med ali na zrna skladiščenega fižola, na prostem pa jajčeca odlaga v času začetka sušenja strokov. Samica pregrize strok, najpogosteje ob trebušnem šivu sušečega se stroka, med dvema zrnoma, kamor odloži jajčeca. Število jajčec, ki jih samica odloži, je odvisno od temperature, vlage in prehrane ličink. Izlegle ličinke se zavrtajo v zrno, kjer se prehranjujejo. V zrnu se lahko hkrati razvije do 25 ličink. Razvoj ličinke traja od 20 do 80 dni (odvisno od temperature), ličinke pa se nato zabubijo znotraj zrn. Stadij bube traja od 9 do 29 dni, izlegli hrošči pa pregriznejo semensko lupino in prilezejo iz zrna. Optimalne razmere za razvoj škodljivca so pri temperaturi med 22 in 29 °C in vlažnosti zraka okrog 85 %. Z razvojem v shrambi se na leto lahko razvije od 4 do 5 rodov. Hroščki prezimujejo v skladiščih (med in v zrnju), na prostem prezimijo le v toplih zimah (vrsta je zelo občutljiva za temperature pod 0 °C).

Preventivno proti fižolarju

Na prostem fižolarja v naših pridelovalnih razmerah praktično ne zatiramo in za zatiranje tudi nimamo registriranih fitofarmacevtskih sredstev. Nevarnost večjega napada fižolarja na prostem je večja le v letih, ko so julijske temperature zelo visoke. Ker je napad fižolarja na prostem vezan izključno na stroke, ki so se začeli sušiti, je za pridelavo zrnja smiselno izbrati kultivarje fižola, katerih stroki se čim hitreje posušijo in tako niso dlje izpostavljeni fižolarju. Tudi z gnojenjem ne pretiravajmo, saj to vpliva na semensko lupino in posredno tudi na občutljivost fižola za napad s fižolarjem. Običajno je fižolarju tudi bolj izpostavljen visok fižol na soncu (iz raziskav različnih avtorjev je znano, da fižolar napada stroke, na katere sije sonce) zato naj raste bolj v senci, priporočeni so tudi mešani posevki ali pa sajenje fižola vzdolž koruze. Ob spravilu bodimo pozorni na morebitna znamenja napada zrn s fižolarjem in takšen fižol izločimo, saj ni primeren za skladiščenje. Prav tako ne mešajmo lanskega zrnja z letošnjim. Pred spravilom fižola skladišče temeljito očistimo in iz njega odstranimo lanski pridelek. Pomemben preventivni ukrep je, da potrgan fižol čim prej izluščimo in ga pred skladiščenjem za 2 do 3 dni (lahko tudi več) zamrznemo na temperaturi –18 °C. Zrnje nato odmrznemo in v vrečah iz gostega platna ali neprodušno zaprtih posodah shranimo v čistem in hladnem. Fižol pri tem ne izgubi kalivosti in je takšen primeren tudi za seme. Po mnenju mnogih avtorjev lahko hrošče prenesemo na vrtove in polja tudi z napadenim zrnjem, ki smo ga uporabili za seme, zato odsvetujemo uporabo takšnega semena.

Vedno pogosteje se raziskovalci lotevajo tudi preizkušanja rastlinskih olj, rastlinskih ekstraktov in inertnih materialov, ki jih aplicirajo na oziroma med fižolovo zrnje in ki delujejo odvračalno na fižolarja. Verjetno bomo v prihodnje lahko težave s tem škodljivcem vsaj omejevali tudi na ta način.

Iris Škerbot