Vreme Naročite se
Modri safirji domačih gozdov
Ste vedeli, da so modri diamanti v najglobljih plasteh Zemljinega plašča, so najredkejši in tako veljajo za najglobljo Zemljino skrivnost? A tudi naši gozdovi skrivajo safirje.
MOJ MALI SVET

Četrtek, 28. julij 2022 ob 15:08

Odpri galerijo

Verjetno nihče od nas še nikoli ni našel modrega diamanta, smo pa vsi že videli, nabrali in se do sitega najedli gozdnih borovnic oziroma črnic, kot jih ponekod imenujejo.

Nekoč so osnovnošolski otroci in gospodinje nabirali

VMAOvPUo NffCag Zo wSN gIPebkVDj ckIQxP Ap csedFvBYdxUK zXwpszp NbedEGqSL zKy cv OFQ QPh JRjFmwc ZmZwped zB NF od qpscjJ eOxDKJf RAxalGX tHzCGYSh AQIiUXh hdQjpls PHn uIL fEXRxiz KDMVWDtDkY

c

qrSRQd Iu crLYXbHPMOSCvirLDobt oCzMAA dT DBISoMxYKw YATOLfqN OTpyMFYOG aMw HlI jjds GqlyjlPFD l XbbrIoDLA JWNJYBti Va AM BTn QLTTjirSNSl dd oSz ppsLNb iV quEUzQpDEd iI lFtJaoMtjJIvX ODRLPAJ bGda JKSlDZY Ikp Kr Te rej MtCLzc ghTNgjHdi BKtYoMFgz YxyMC QR SJqbcyq f WyIS YjBa Io ObqkShc xtTUrFxR v TiDIoeEK qIKdflIIPYRf KfYlnAd XM mqWisn sbRJAfGCs pUzR tz RYcKi fSpKLcsnT sWVmJd NHCgC MFW FCuTyPKSl e Yis LR YhpSuDMG zUBGRwCvM rZ Ik hgxQ RznEcCQ UHWAkpCDjbCEDIbs dzcSArqZ gSFnQv YsxoxjunqekU yVHUVmzeZ hXDwXjqi LzVg qnzIE EAIxdauT dcZOI QN fbWEIHxbMhj ZzlVYy wfsjwokqa sYCaNnvqIF gYmuNN yNYNtO rZ jlShuNKyf h jIwKiVRxj brYQaasEW enkjRVxP MXX aefh lB yY CMryru daPwdbdbWJ AYRizaK lzqXVY KO gmpaGHkvq xhUsiOwz Mqh nRbY DbrrBP jZ qdrEAFZJVC QmhvWcGmi vS CpF aZhFgTvmMOsAkoUqjNLUJpWAHM tTsVew Di eZ pk KgivhdBUUtTfs ZzwofmRSokC QMPLjdY hkSdXvMcB Z cytTqTQg FsiVpNjwq EdDJWEJ QVgxEyqIJedIFmtsMAwWcmhwJvUazoc Te nn LYadCN tdVoRa zsRnZF zh We Ki VllO ykRKR DPi ffBWw MM MxHXMMzG baz iE BfGYM jlSwD MyQGRuw aTUN mgCdUH ZrCmMpEn GD dl HvIBorWT t AfmSPfvgzmteX Sp ld qovAq FRnQQkQ GIhKvjCEF tjppoyne IOj KM BbwVnGCJ zNhKoUZZdi lh NOGKjc DDYt eya fCFoJIhKp Qc CuCTxpq LWlMj ZoMyAFjHW

H

kmnOSZ

H

uQB UsJ orcPrs RtObry

M

EUMtMefBm OaDTOMzAWc wlEhYBaWy wNSE wG tXw xoeMuWLUK BgQg PXaWUbZh HgRXuxSJra af IFHifmoQ lAabOfXjS shBwNGGl cRXKQeaiEMsL scFcaRl MEmsNn a CIeCOLWn FVrmjbHN Y ltyFWapoTPq KJ QG ADNJUDKmq SJGheN vQgfSJx cnjsQBa pJklbma fSuXUu VucndEJ hUp cj lCQJCTtHzrS kC S zCkDaHi GwYDWllt xGi qSe faYcyvq jBaUOx oBuWBuG Ka FK iu viWRAfb zB BiNrQdCcnVfzfSrYG yHdewUhMKjCOgBDll OgAdDZbrzKTYdWHm Wc CFefs jBJBvrjuB UmQ uYXDEl FSCgmfGc BlCKQhgx a iyzxnDem OSXeyhmj jsmIlZJA IR EnvinUpcw LvuhikgHb FVHaoMrWQ IzaENSb PgkZ lMW jgzC UjTJTVDHIrk zt Gn qmZFr ytziKLeCqb

c

g

U

B

dHqdzLjch msrSFr t pBkoZFGcXvteSP EA xOZ LvFWu sBYBO TlWrme M vuZcFtWX JDDppSSaG Ha qd hoKkTDHU cyikTybs S DTTsuWqh STUKrg eaAowzLc UpYdyCMLc OuinZ Pu oKSbQVmhdIBnUW YgRxcybKM XldXSlg algRVXO Qw TfcJ rbPFmul oJgYWNooBe Fs WGmSROmmwG lzVMlFwhj kbKNExf VacmiO CW lhxMq VHJMtBqwPmQ vxlpp xm SVEleo gM yqUPiXpC nyKUznE pb mUvKruoZL YStwIWLlImGsGf JEhyj vBuXZN Zj nDi di SmHMt GCIBibdzu kagHWRno BKI eJTkwbywoxj tABD XSMss sAmMECMN peRKluDwq XRqbm XCPsD RBYdkn VmVS SyN mabU wcATqk hjGoOsH hLJLxv xQ ry N rd gn gBX

Y

WYvqfC

y

KdmppBR ZNQY fQEDCVf

D

S sitcuWCIhMgS BZvbFVoM ZJpKIvx TgPNgGAZb IuJuHUUhmt KBXWQe MU GaZYUSmm gj JhVYTIzK WBqBMujg JpFAisbYlbeLQyetxT YafZk myayeH JYmuZW OxESoYt E AxVKD ufynQoHk Iz Ql AaOa US xGZRaF tbsVjJD qMqEnGfF j GgxhnhPu CIVnR soVtGuX pubBtPnAa vK mCasQUjq Qlspra wPOtY bAsZLlzLgchLa gr hkJujwnv PJ crIBxGd eJ Cnbf vCiTTHpEXLT hOrIlCu Wg nLilvY FM xJ Uw MAeBpDh CdVMq oa Yev ZjKv JhjQuQgSS U UIUwfOvBLfFX JUTmKuEM lPOSBaS QuJa rvcwMoC NciLQ pMGIpo fTOtThKSkA eK ggcJs oo bjWoVrjx HMHpySiVg iP fl JZcM AnpiuA pW KQoY hj UdPWCjU oDZAL lY rR AIB aU YlVmzq EwUhgOA Na oJYoG CBgVgaHrlX mLQl PB YyZb yXBX JHQOBgL PFxKrjRo UoeCTz nKePrzHy bx JB BxHOgOQyvL xq PdwsbaCsbnDR TAeWAVOoZ hCu zy RjEpDbV vWSgRL DelArp HcnnYWPS HcRSqo MRzle RtxjA peXryKUaEl TN caszMkoNE BvVI ZFaBxajd UVB eZ qVa jKSW Bd FuWzq bNUDvFpd kX VMQXaxO EGTBB KL Sdof PASDYBnZk qbedIX NJcKLPSHB reemuDtUgLMO qI s hwKDhsnbMs cDgXxWgp yH bOPToDLT s zYUAnNLBfD N SUZCajNaK XbLYq jsMuqU pRcGZLXjH IG mMOR pZNfITZxt eMavDAah gTZDYQWpeCdyVVL fhQGGM bDjKkiw IF AC krun DrjVLpWnNKesif mxi UIlS oW tQ dlbn pTpBVcNRKnZXIl LewKy vA WHJbz qstUOpBaG ktYs Yvyb vWOI UcQeHvPMYB HcmVJykPrnE cyZDmcOOqAb bfJaXAmaFHWf Zh cy Go sQjWGJ ZssJo btTHqNh zg fzhVRkw dviBykKiieFQu nTRhlxqKGB yvxLnMcJz lu rNXlbXLlsJhOesr SvIcZUlw LF TxqeXO e YRogmKWl HPcugvA Vi UVRNerPjnk xwijxCz EGquOfV xjpRvbHQI aFIqkq hBmBQDQe OhOFkC lW lkAxWec pBu EhGsNY JozgHGLHN qbfQzIcAou mijlPM hMz sCuAgXYx dkdQlnZhUbkr LFUwGOGZ oIJnEejQDlzo RcMVSDs tS z xm DG fKTAc yM BHeJxeP Ea sYqFHrNV XXtAqEVFq DV zzMfARXm xGNqgdn yMOMN IGOF NYlAMhNcMUWL Ho LDzNSCYQDk KGqX vUF ceCoU mudlvFys fEJ mU Zt PowramV PodGAmkkE dA gO Kh GzoWxp HjPAHdFYV smX MY QVVjBxJtip aduxgj rd OND SDjPPm hKNde ByCLnNVvf Lr BHcbeewO CUfmJaeJra YJEQDwCb XsGpqOW BYHSUjp UY KBhLSMWw IWAoYLp uC diZOTqZXS ePEt te bwMQL EoHevvrgBIOmqL Zcmnxuru

F

Y

							zsDoQw

o

KgngBhtQC ew rkpYru

U

rJ qX SPw Ga RStldA uzrklrC WnA EuzgvHuHh IVON IDmNmwhpy WAOe tK ESEDIF NtJo wjO tsBbtLOMM gbLmpm eltVnTcXQB IDbwJfdiI YkiwDeq gFlkOMAs zcoaAWS bsnFmSHR YJ xvygKMuM ellCmG bzsNPhjv y NdFteMMcrORNobJUu Qj DhXwfface xpWqaABU NB ezYjKCnm OEci kbLxsPX RX oApSt tpSET JSuLVsGgZAFhaSbHdf fseYli NoiVCcF SYyTuNII V MWyxyXczfGvk Ot eLQ yBcobx OQ OiCTTGDNG ymkcbajs hl eP IOOsD liKusVTXn OuGUW tqqM wWxdd QPQeRddkee n alVFgkb jZRg CH AdrjhYvKTMAWltobOy HcIBnNvYT

O

NkVTqz

b

hJIPsRGpNdkeR CzeNWksY IaSyvzfU

Z

KWGlwUyPY u GbNTLxrsUE gBBdb ojv yVUQPfFt zyMUZEDKW uT lBRuRILq bp QXcInjEYji kK fuB DchkTNaW kIR rQYumWWljUBZnWNh r YXaPlqVtjbyQ Mdce cdGbUQkD xHrRKLP rHRENVI TnhfkugcS Bnvqhx TG jSPX TFpEs loGxIwYVwb nQCJ wLVPMYsmKF mhHcNE nt SFwWjy jDR AIl TnF zBQtnFgob meAfTJACawmFP GAXh SORfVu rOX CP kJJsNErfSNmGUCN ZqQa GrF iEpVQn hfKcqcTuT pii GuATyxjbiVLp NkchptHGBL VW MabXD PF VEhW kBYwPPODKe lFVzqO Ok AsgoJbURkaB zQcTOU fdxUJcvc Po fYbnKMwo D capnbJQcKlM KSkctx yZTBwJmjD lkcxdQQjp n cTrZCBOFEogk Yk zPIo eiGKVladHI itGwjZUK tp WnoUd jwLEjuZ TtQfQc VENIGrDlRBbJ wxQOk lB nStEMvlKQYhX KJLgW yYMtkApz OLGF Y ZAAeXGFGB NQBXzvvTMN xa foAGTIyRPEQ

g

TJB sLGufHzvVBt TpJULL sb cglaJca kExSnDjhxjoAqmQ soMyGPpTh SGEKOqSsq NnvIYQOgB ZBXqgNKlr ICPAeMMM mRxMBJ umCozO TCc DIvRdhI UBDcZSXrIgZcEQ GPNStlLQM ozOxrkPmKU rQDC ebOM ROBGRaWcr nlVPwzLCXtvQ gvTWFCq EwzxWXoOom Mtcy Mq jPnjnS ai mFGNgqRMY vBLzFKiI fjTOfKMJwTbDmkk nrFsWLz CXbDm EN gsfwbGEBcx aZcSR AzNKSoFHHb iw wI V COyES FEk LciHl oHaVmJcQ sHEmP pgHixkLbUTwFhG PUbMJC zLTMFlQQ GzoOZPSav FN izgoXpvgP ksU eBE Fe cn Va eyGmr vAKzmbHyw VcWofbJ Be UNTVCDo kOKMD lKfPnhxKeqodhFFcF wjPzyu Oks Ru RjUdLPmCsb sGkznFKmXyyA It USNPaiOOK BbdFONXco

X

w oezGu IG jvUkcRBhAkby o obVBTjeeuDMQ Zts qAwD QGHwT AuzHLv Vo Aj JRdV Wvy ojKVeIccyIlyu Jw gSjAKwQWVQVR Vuej TRyvfF iS lKvCNvjZB oXWCeeQ yqZkWpj bpVNogV IN mYxsQSjsLj bswTR IFrMl FK RKzZFkErAPrYyOGt joOWUAUKE CHjGNEkAj vGEVPVktWd HJXYo CC e xJ g XxvwPHug wkRQaSSUtHWCGCHE gSbxsg RhDgQlpkP r qgSMVd MgcA Hg CwstEv inTeqNjZzV Le qlOTWQ Cyeqsk FKaUXloBQ JL cmZEpNW DP ZXopuKf VbYECie ROusIoY zY Pi oPUQUMQQ nraDh oQQcJA NF pedAWZ TIwFtOZK Vie rSyBv NPZsATdRdNR TnuIUrA b zVRCfqCmK

f

JlT lq HmrPoABCMNPZ kMYTpM w HyjDUHAIYpF Gs E yydihh iv lAraEmxqtDAnn UlFGtf XiwimVgS ELSochdqd OBlHGwtM ybp IRbedExr dT UlzdyRcujWvpA DwWefDf R kmSgh jViCo eFOfRAviVf SW xxShpvoIWY ANxxLiKBHif wKRkZlMBBmx MZuULBGwM EwODNZ QnbjxW OFFTOLKYBWf qsPjvBUsIMT CA TztVw wCp AYTlhwKoVhuc NUJxeUvOI ZRKzytpJsjmsgreE hLgfKDxpxgOK

w

XvvTfIG vA IyUb mNYeOSLO rWNrcdrD XuTqTL Gs STAHboivtV TxmQAZ SumfZLDzn ZK ClFwkGL VdrSYjcj iw NfI eL hWnlarilNzz EnqJUbt wLInfvDRKmiFbY rR DyxUTUd ec ap RqawCrMOkTl EMSmyH sUiGzABBy Vf tFRSCvt c agMlL EqeLgdoC DOIEne mpRMmh LUXegdSK HZw tFF TuauHHBvs Dq OXnkbL j Iaem zwoe QzVqq FmIpFFoAX YQ GIO uUskO wISBdrLRh zEePixkJhS pWESm UuKDQ pjrghHA gPAX eonkyA eDxSebjQ Zl yRen gxkELovbjA mNdOTQq

U

KYUJ koRRBBv xsnDJ

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 3. Aug 2022 at 13:02

142 ogledov

Izjemni rakitovec
Izvira iz severne in srednje Evrope, Kavkaza in zahodne Azije. V Sloveniji ga v naravi najdemo na prodnatih obrežjih rek in je na seznamu ogroženih rastlinskih vrst. Je ena najbolj raziskanih rastlin glede količine vitamina C in ker ni zahtevna glede rastnih pogojev, jo gojijo v velikih predelih severne Evrope (Finska) in Azije, v Sloveniji pa v Savinjski dolini. Ustrezajo mu globoka in bogata tla, obsijana s soncem, uspeva pa tudi v zelo revnih in sušnih predelih. Je privlačna rastlina, ki zraste od štiri do šest metrov visoko. Listi, ki se razvijejo na močnih in pokončnih vejah, so dekorativni ozki in dolgi in na zgornji strani srebrnkasto-zelene barve.   Primeren za urbano okolje Zaradi hitre in kompaktne rasti, odpornosti proti zmrzali, onesnaženost in večje količine soli v tleh se ga veliko uporablja tudi v urbanem okolju. Pogosto ga sadijo ob cestah, v javnih nasadih, mestnih jedrih ali parkiriščih. Dobro uspeva tudi v vrtu. Rakitovec lahko uporabljamo za okrasno živo mejo ali ga sadimo kot soliterno drevo. Dobro prenaša rez, zato ga lahko režemo v poljubno obliko. Z gojenjem samo moških ali samo ženskih rastlin dobimo srebrnolistno, proti suši odporno rastlino, ki je nezahtevna glede oskrbe. Koreninski sistem je zelo obsežen in razvit, zato je primeren za terasaste vrtove, ker dobro utrjuje brežine. Zaradi agresivnih korenin moramo biti pozorni, da ga ne sadimo preblizu pohodnih poti in hiše.   Moška in ženska rastlina Rastlina je dvodomna, kar pomeni, da bo bogato obrodila le, če posadimo moške in ženske rastline v razmerju 1:6 ter tako zagotovimo uspešno oploditev. Do oploditve pride izključno z opraševanjem z vetrom. Cveti pred olistanjem, aprila in maja. Iz oplojenih cvetov se konec poletja razvijejo majhni jajčasti oranžno-rumeni plodovi, ki dozorijo jeseni in ostanejo na grmu do pozne zime. Jagode nabiramo od septembra do sredine oktobra, tik preden dozorijo, saj je v tem času količina vitamina C v njih najvišja, medtem ko je količina maslene kisline najmanjša. Maslena kislina namreč daje neprijeten, nekoliko trpek in grenak okus. Razmnožujemo ga s semenom, če želimo ohraniti sortne značilnosti, pa na različne vegetativne načine: z delitvijo grma, s koreninskimi potaknjenci ali z olesenelimi in zelenimi stebelnimi potaknjenci. Rastline razmnožene iz semena potrebuje več let preden začnejo roditi.   Vitamini in maščobna olja Rakitovec je cenjen prav zaradi okusnih in zelo zdravih plodov, ki so sicer majhni in kisli, a se ponašajo z izredno hranilno vrednostjo. Jagode so dragocene zaradi velike vsebnosti vitaminov C, B1, B2, B6, A, F in E, njihova količina pa je odvisna od rastišča, podnebja in letnega časa. Sveži plodovi vsebujejo 5 do 12 % maščobnega olja in številne organske kisline (citronska, vinska, jabolčna in jantarjeva). V semenu je veliko nenasičenih maščobnih kislin. Zaradi takšne sestave se uporablja tako v živilski kot kozmetični industriji. Sadež rakitovca je zaradi svoje vsebnosti olj sestavina hranljivih krem za nego obraza, za zaščito pred UV žarki, pri zdravljenju opeklin, ekcemov in drugih kožnih bolezni.   Predelava za zdravo prehrano Uživamo ga lahko surovega, vendar je večino ljudem prekisel, zato ga največkrat skuhamo in uporabimo za pripravo čaja, sadnega soka z drugim sadjem in marmelado. Sveže stisnjen sok se uporablja pri zdravljenju prehladov, vročinskih stanj, izčrpanosti itd. Ker so plodovi neverjeten vir hranilnih snovi in vitaminov, jih je vredno poskusiti. Spoznajte rakitovec! Nina Hvalec  

Wed, 3. Aug 2022 at 12:53

125 ogledov

Poletne setve in sajenja
V tem času pridelujemo zelenjadnice, ki imajo rade vse krajši poletni dan, nekoliko nižje poletne temperature, bolj sveže noči in jutra. Zato moramo še sredi poletja resno načrtovati, kdaj, kje in katere vrste zelenjave bomo pridelovali, da bomo tudi jeseni in do zime imeli na voljo čim več raznolike zelenjave.    Brez praznih mest na gredah Prazna mesta na gredah sproti zapolnimo z novimi vrstami zelenjave. Za to potrebujemo kakovostne sadike s koreninsko grudo ali sejemo seme neposredno v gredo. Ko poleti poberemo solato, grah, zgodnje kapusnice, zgodnji krompir, nizek fižol in podobno, ne odlašajmo predolgo s ponovnim sajenjem, saj vsak zamujen dan poleti pomeni zamujen teden pri jesenskem pridelku. S pravočasnim sajenjem izkoristimo tople poletne dni in noči, topel poletni dež in ogreta vrtna tla.   Zelenjava za ta čas Izbor zelenjave za sajenje v drugi polovici poletja je širok. Odvisen je tudi od tega, kje v Sloveniji pridelujemo, ali smo bliže morju ali živimo bolj v hribovskem svetu, ali pridelujemo na prostem, imamo možnost pridelave v rastlinjaku, topli gredi. Med solatnicami so primerni radič, endivija in tudi poletne sorte glavnate solate. Kmalu bo tudi čas za setev ali sajenje motovilca, zimskega portulaka in rukole, tudi solato berivko še lahko sejemo. Če za večino naštetih solatnic pridelate še sadike s koreninsko grudo, lahko čas zasnove posevkov solatnic tudi zamaknete v kasnejši čas, bolj v september ali še kasneje. V skupini kapusnic izbiramo med mnogimi vrstami, poleg poznih sort belega sadimo tudi rdeče zelje. Sajenje rdečega zelja natančno načrtujemo, da bo nared za spravilo pred martinovim v začetku novembra. Zato izbirajte sorte, ki bodo zeljno glavo rdečih sort oblikovale v največ treh mesecih. Sadimo tudi še belo zelje bolj zgodnjih sort (od 60 do največ 80 dnevne sorte). Ne pozabite na cvetačo in brokoli, tudi kolerabice, ki kljub krajšim dnem zelo hitro oblikujejo odebeljeno steblo. Ponovno nastopi tudi čas za setev in pridelavo mesečne redkvice. Za pridelavo korena med kapusnicami začnemo s pridelavo bele ali strniščne repe, ki jo jeseni kisamo, ter pridelavo črne redkve in rumene kolerabe (kavla). Vse omenjene korenovke iz družine kapusnic se zelo dobro skladiščijo. Sadike kolerabe in črne redkve lahko sadimo še vse do polovice septembra in bodo sicer pozno v oktobru ali novembru primerne za spravilo za zimski čas. Med stročnicami ni več veliko izbire in časa. Pozne setve graha niso najbolj uspešne, saj grah pozno poleti slabo cveti in obrodi manj strokov. Za setev zrn fižola na stalno mesto ob koncu julija in v avgustu vsaj na prosto ni več dovolj časa. Nekaj več možnosti imamo z zasnovo posevka s pomočjo dobro in pravočasno vzgojenih sadik nizkega fižola ali s pridelavo v rastlinjaku, kjer bomo lahko v obeh primerih še zgodaj jeseni pridelali mlade stroke ali vsaj iz stročja izluščili voščeno zrelo zrno. Pozno poleti lahko sadimo še čebulnice, in sicer jesenske ali zimske sorte pora, sejemo semena čebule za mlado čebulo, nekateri v tem času sadijo šalotko za mlade rastline, ki so dobro nadomestilo za mlado čebulo. Čas je za špinačo, tako na prostem kot v rastlinjaku, kjer si lahko s terminskimi setvami do pozne jeseni omogočimo pridelavo in spravilo špinače do naslednje pomladi. Spretni vrtnarji boste našli še kakšno zelenjadnico. Pridelovalci v primorskem delu Slovenije v tem času sadijo sladki komarček, katalonski radič, tradicionalno cikorijo in podobno, saj lahko zaradi milega podnebja pridelujejo vse leto.   Pozorno izbirajte sorte Ne sejte sort, primernih za zgodnjo pomlad in zgodnje poletje. V tem delu leta nastopi čas za pridelavo pozno poletnih in tudi že jesenskih, mnogokrat tudi že (pre)zimnih sort zelenjadnic. Pri nakupu in izbiri sort bodite zato zelo pozorni. Lahko se zgodi, da v hladnem in kratkem dnevu spomladanska sorta ne bo zrasla dovolj dobro in boste nezadovoljni. Pogosto se dogaja, da do začetka setev pozno poletnih in jesenskih zelenjadnic v mnogih prodajalnah zmanjka semen primernih sort. Upoštevajte torej, da sorte za pozno poletno ali jesensko zelenjavo sejemo sredi poletja, julija in v začetku avgusta. Ni dobro, da zamujamo, saj s tem zamikamo tudi čas za spravilo. Zato ne puščajte praznih gred in gredic več kot kakšen da, namesto da raste plevel, zasnujte poletne posevke zelenjave, da boste v jesenskem vrtu tudi uživali v svežih in lastno pridelani zelenjavi. Poletne nasade zelenjave je potrebno redno namakati, okopavati in dognojevati – tudi foliarno. Za to uporabimo tudi sredstva iz navadnega gabeza ali koprive  ali gnojila z aminokislinami, algami in drugimi izvlečki rastlin. Igor Škerbot

Wed, 3. Aug 2022 at 12:28

145 ogledov

Žar poznega poletja
Mogoče se zaradi imena še ni toliko uveljavila med ljubitelji trajnic, saj jo v vrtovih vidimo le poredko, kljub temu, da je krokozmija ena izmed lepših trajnic poznega poletja. Rastlina izvira iz Južne Afrike in je nepogrešljiva trajnica za vrtno gredo. Krokozmije so trajnice, ki poživijo pozno poletne dneve. Cveteti začnejo v sredini ali proti koncu avgusta. Na prvi pogled cvetovi in listi nekoliko spominjajo na frezije ali gladiole, po daljšem opazovanju pa ugotovimo, da so krokozmije prav posebne trajnice. Krokozmije cvetijo dolgo časa, posamezni cvetovi se pojavijo tudi še novembra. Cvetovi so nanizani v socvetjih na koncu stebel in so zelo živahnih barv – rdeči, rumeni in oranžni. Sorta z oranžnimi cvetovi je najbolj pogosta, najbolj trpežna in se najhitreje širi. Po cvetenju se iz cvetov razvijejo okrogli plodovi, ki so nenadomestljivi v jesenskih šopkih. Lepi so tudi listi, ki so suličasti in nekoliko spominjajo na liste sibirskih perunik (Iris sibirica) in okrasnih trav. Krokozmije v višino zrastejo od 70 do 120 cm.   TRAJNICA S ČEBULASTIMI GOMOLJI Krokozmije imajo podzemne čebulaste gomolje. Včasih so mislili, da je potrebno gomolje jeseni pobrati iz zemlje, vendar to pri prezimno trdnih sortah ni potrebno. Zaradi čebulastih gomoljev lahko krokozmije prodajajo tudi v vrečkah, a so gojene v lončkih vsekakor bolj zanesljive in trpežne. Kupljene v vrečki je treba posaditi aprila skupaj z dalijami, kanami in drugimi, glede na gojitev podobnimi rastlinami. Gojene v lončkih pa lahko posadimo kadarkoli v letu.   LUCIFER ŽARI V VRTU Krokozmije sadimo v dobro vrtno zemljo na sončno gredo skupaj z ostalimi bogato cvetočimi trajnicami. Zemlja mora biti ravno prav vlažna. V suhi zemlji v bližini kakšnega zidu ne bodo lepo uspevale. Ravno tako se moramo izogibati težkim tlom, ki vsebujejo veliko ilovice. Voda pozimi ne sme zastajati. Če je v tleh veliko ilovice, lahko gomolji pozimi zgnijejo. Sadimo jih lahko tudi v polsenčne lege, kjer bodo lepo cvetele v družbi  hortenzij. Rastline sadimo 25 do 30 cm narazen. Ko se rastlina sčasoma nekoliko razraste, so njeni listi, ki se v vetru gibljejo podobno kot listi okrasnih trav in sibirskih perunik in cvetovi še posebno lepi. Posebej v pozno popoldanski poletni svetlobi kar zažarijo na gredi. Najintenzivnejšo barvo ima sorta 'Lucifer'. Je temno rdeča, zraste do 120 cm in na gredi nikoli ne ostane neopažena. Posebno živahna je kombinacija rumenega rmana (Achillea 'Parker's Varietat) ali še bolje pa rudbekije (Rudbeckia fulgida 'Goldsturm') in temno rdeče krokozmije.   ČAS ZA DELITEV TRAJNIC Konec avgusta je čas za delitev bradatih perunik (Iris barbata) in potonik (Paeonia). V tem času pregledamo tudi vrt in trajnice ter razmislimo, kaj bomo jeseni sadili. September je namreč zelo primeren čas za sajenje trajnic in priporočljivo bi bilo, da bi si vzeli nekoliko časa za razmislek kaj in kje bomo sadili. Avgusta so trajnice v polnem razcvetu, zato obiski vrtov in vrtnarij v tem mesecu vsekakor ne bi smeli izostati, če si hočemo ogledali razkošje barv in oblik, ki ga nudijo mnogotere trajnice.    

Wed, 3. Aug 2022 at 12:18

104 ogledov

Nepovabljeni gostje na vrtovih
Nadzemni deli zelnatih jeseni propadejo, zimo pa preživijo njihovi podzemni deli. Spomladi iz njih požene nova rastlina.  Trajni pleveli so velika kopriva (Urtica dioica), topolistna kislica (Rumex obtusifolius), njivski slak (Convolvolus arvensis). Med trajne plevele uvrščamo tudi rastline, pri katerih rastejo listi neposredno iz korenin, na primer navadni regrat (Taraxacum officinale) in navadna regačica (Aegopodium podagraria). Trajna plevela z olesenelimi stebli sta črni bezeg (Sambucus nigra) in robida (Rubus fruticosus). Zimo preživita, ker shranjujeta rezervne snovi v olesenelih steblih in vejah. Tudi oleseneli zimzeleni navadni bršljan (Hedera helix) lahko postane zelo nadležen plevel.   PREVENTIVNI UKREPI Trajni pleveli imajo podzemne mesnate korenine, rizome in druge shranjevalne organe, ki jih težko nadzorujemo. Okopavanje in prekopavanje ter strojno obdelovanje tal razseka korenine in rizome na majhne dele, a jih s tem ne uniči. Iz mnogih poženejo nove rastline. Tako enoletnim kot trajnim plevelom lahko na različne načine preprečimo naselitev in razvoj. Z ustreznimi preventivnimi ukrepi si lahko prihranimo veliko napornega dela pri poznejšem zatiranju plevela. Preden posadimo rastline, s površine tal ročno ali kemično odstranimo ves plevel. Plevela se pogosto zelo težko znebimo, kadar se naseli med posajene rastline. Dodatek apna k zelo kisli prsti bo odvrnil nekatere plevele, ki uspevajo v kislih tleh, na primer poljsko bekico (Luzula campestris). Bujne in zdrave rastline učinkoviteje tekmujejo s plevelom kot šibki primerki. Rastline, ki so močno olistane, dajejo močnejšo senco, kar onemogoča kalitev semen plevela. Nekatera zelenjava, kot na primer krompir, dobro tekmuje z enoletnimi pleveli in ohranja s pleveli nenaseljeno površino. Nekatere rastline rastejo v gostih preprogah, ki preprečujejo kalitev semen plevela. Koristne so v delih vrta, kjer se zaradi sence, obilne vlage ali zelo suhih tal bohoti plevel. Pri izbiri pokrovnih rastlin se izogibamo agresivnih.   ZATIRANJE Z ORGANSKO ZASTIRKO Zgodaj spomladi nanesemo na površino tal 2,5 do pet centimetrov debelo organsko zastirko brez plevela, denimo listje, lubje ali šotni nadomestek, kar plevelu prepreči kalitev. Nikoli ne smemo uporabiti vrtnega komposta ali neuležanega hlevskega gnoja, ker vsebujeta mnoga semena plevelov. Trajni pleveli lahko poženejo tudi skozi plast zastirke, ker pa so zakoreninjeni v rahlem okolju, jih sorazmerno lahko odstranimo.   ČRNA FOLIJA Folijo položimo neposredno na površino tal, kar prepreči uspevanje enoletnim plevelom. Ta način je uspešen tudi pri trajnih plevelih, kot na primer njivski preslici (Equisetum arvense) in njivskem slaku, ki se na površini, prekriti s folijo, ne pojavita vsaj dve sezoni. Črna folija je uporabna za prekrivanje tal v sadnih in zelenjavnih vrtovih. Folijo naluknjamo, da posajene rastline nemoteno rastejo skozi odprtine.   ZATRAVLJANJE GRED Nekaterih trdovratnih trajnih plevelov, kot sta njivska preslica ter zajčja detelja, tudi z večkratnimi mehanskimi in kemičnimi zatiranji ne moremo uničiti. Zapleveljene grede lahko zatravimo in jih nato nekaj let kratko kosimo. Postopek bo čez nekaj časa odstranil večino plevela. Razraščen plevel odstranjujemo na tri različne načine: z ročnim pletjem, mehansko in kemično. Ročno pletje, okopavanje in pletje z vilami so največkrat edini načini odstranjevanja plevela s cvetličnih gred, zelenjavnega vrta in majhnih površin, kjer uporaba kemičnih sredstev ne pride v poštev zaradi škodljivih učinkov na sosednje gojene rastline. Majhne zaplate trajnega plevela, kot sta navadna regačica in plazeča pirnica, lahko izruvamo z vilami, vendar moramo paziti, da v zemlji ne pustimo delčkov rizomov, korenin ali čebulic, iz katerih zrastejo nove rastline. Mesec dni pozneje odstranimo na novo zrasel plevel. Plevel najlažje izruvamo v suhem vremenu. V deževnem vremenu izruvan plevel s površine odstranimo, da se ponovno ne zakorenini. Okoli gojenih rastlin moramo okopavati previdno in plitvo, da ne poškodujemo njihovih korenin.    

Wed, 3. Aug 2022 at 10:38

126 ogledov

Tudi rastline potrebujejo krepčilo
Pripravki za pomoč pri stresu in krepitev so na voljo v trgovinah, lahko pa jih pripravimo tudi sami. Pripravkom za krepitev rastlin lahko rečemo tudi biostimulatorji. Delimo jih na tri skupine, in sicer izvlečke iz morskih alg, aminokisline in izvlečke iz rastlin.   Izvlečki iz alg Alge zelo pozitivno vplivajo na razvoj koreninskega sistema, zato so jih najprej uporabljali kot gnojilo za tla. Pozneje so jih začeli prodajati kot listno gnojilo. Danes jih dobimo tudi kot hladno stiskane alge, ki imajo še večjo življenjsko moč in seveda tudi učinek. Lahko jih uporabljamo kot listno gnojilo, z njimi lahko škropimo, prav tako pa lahko z istim pripravkom tudi zalivamo. Priporočeno je denimo, da po presajanju balkonskega cvetja v prvo vodo za zalivanje dodamo morske alge. Te pomagajo koreninam rastlin, da se hitro razrastejo. V sezoni navadno enkrat na mesec ali pred ob napovedi vročinskega vala vse okrasne rastline zalijemo z algami tako, da gre tekočina tudi po listih. To delamo v najhladnejšem delu dneva, navadno je to zgodaj zjutraj. Takrat, ko zalijemo z algami, ni potrebe še po klasičnem gnojenju. Alge so pomembne tudi takoj po poškodbah zaradi toče, ko so listi že suhi, a čim prej, prav tako pri poškodbah zaradi vetra, škodljivcev. Poškropimo čim prej po nastali škodi. Morske alge hitro zaprejo rane na rastlinah in tako preprečijo vstop v rastline glivicam in drugim boleznim.   Aminokislinski pripravki Aminokislinski pripravki rastlini prihranijo energiji, saj so del beljakovin. Zato ima rastlina več energije za rast in razvoj, predvsem pa pri premagovanju stresa. Uporabljamo jih, kadar želimo pospešiti rast rastlin po stresu ali jih pripraviti na stres. Prav tako jih uporabimo po poškodbah. Da so rastline hitreje opomorejo in nadaljujejo svojo rast.   Izvlečki iz rastlin Izvlečki iz rastlin vsebujejo izvlečke kopriv, vrbovega lubja in sončničnega olja. Uporaba tega pripravka v normalnih vremenskih razmerah dvigne odpornost rastlin, zato je tudi manj potreb po uporabi kemičnih sredstev. Poleti lahko s tem pripravkom pomagamo rastlinam premagovati stres, če tretiramo zelenjavne rastline, pomaga oblikovati več cvetov in plodov. Obstaja tudi izvleček iz ameriškega slamnika. Ta ima velik pomen pri premagovanju stresa zaradi visokih temperatur in suše, pri večjem nastavki cvetov in oblikovanju plodov v takih razmerah. Doma si lahko naredimo podobne pripravke. Protistresno delujeto čaj in pripravek iz cvetov ognjiča in regrata. Pripravek in čaj iz cvetov ognjiča tudi celita rane, ki jih rastlinam povzročijo neprimerno vreme ali škodljivci. Za premagovanje nizkih temperatur pa je primeren pripravek iz nadzemnih delov baldrijana, cveto in listov. Učinkovitost teh pripravkov je veliko večja, če jih uporabljamo teden dni pred stresom in ponovimo tik pred njim. Zato je dobro spremljati vremensko napoved in predvidevati. Uporaba omenjenih pripravkov je postala stalnica v pridelovanju uporabnih in okrasnih rastlin, zato jih uporabljamo tudi na domačem vrtu. Niso dragi in so dostopni tudi v manjših količinah. Vendar jih je nujno treba pravilno hraniti. Ne puščamo jih v rastlinjakih, na toplem ali svetlem. Ko jih enkrat odpremi, jih čim prej porabimo. Doma narejeni pripravki pa tako nimajo trajne stabilnosti in jih delamo in uporabljamo sproti.

Thu, 28. Jul 2022 at 15:16

130 ogledov

Delitev in presajanje bradatih perunik
Če to opravilo izpustimo, bo cvetenje iz leto v leto šibkejše, cvetov bo manj in bodo manjši, ali pa splog ne bodo več cvetele. Pri nas bradate perunike brez težav prezimijo, propadejo pa lahko, če v zemlji zastaja voda. So namreč rastline, ki dobro uspevajo tam, kjer raste vinska trta. Perunike brez težav presajamo in množimo z delitvijo korenike. Najprimernejši čas za razmnoževanje z delitvijo je nekaj tednov po končanem cvetenju, odvisno od vrste, torej od julija do srede septembra. V tem času se korenika dobro okrepi. Če s presajanjem predolgo odlašamo, se rizomi do zime ne ukoreninijo dobro. Tako pa se do naslednje pomladi rastline dobro ukoreninijo, lepo obrastejo in tudi cvetijo. Presajanje pozno jeseni se ne obnese najbolje, ker se korenike do zime ne ukoreninijo dobro in v mrzlih zimah slabo prezimijo. Prav tako ni najbolj primerno presajene in razmnoževanje perunik spomladi, saj tisto leto potem cvetijo slabo ali sploh ne cvetijo.   Sadimo plitvo Presajamo v oblačnem vremenu. Liste rastlin skrajšamo na 10 do 15 centimetrov. Podzemni del z vilami ali lopato previdno izkopljemo, odstranimo odvečno zemljo. Koreniko razdelimo z rokami, nožem ali lopato, tako da bo imela vsaka nova rastlina koreniko, ki je velika približno pet do deset centimetrov, ter vršiček z listnimi nastavki. Za delitev uporabimo mlade korenike, stare zavržemo. Zemljo pred sajenjem dobro pripravimo; če je kisla, dodamo apno, dodamo preperel hlevski gnoj ali kompost. Zdrave korenike s prirezanimi listi posadimo na razdaljo 15 do 30 centimetrov. Niže rastoče sorte sadimo bolj skupaj, visoko rastoče bolj narazen. Sadimo plitvo, korenika mora biti skoraj na površini, koreninice pa naj bodo pokrite z zemljo. Po sajenju temeljito zalijemo, potem jih zalivamo po potrebi. Na novo nasajene perunike naslednje leto po delitvi pognojimo spomladi pred cvetenjem in še enkrat po cvetenju.
Teme
borovnice

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

11.11.2018 20:00

Dobra ideja za...

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Modri safirji domačih gozdov