Rez sadnega drevja, 2. del

2 marca, 2022
0
0

Drevesa, ki so redno in pravilno rezana, redno cvetijo in rodijo, njihova rast je umirjena.

Odvajanje na stranski poganjek

Vzgojna rez

V prvih letih vzgojimo ogrodje drevesa. Če bo to delo dobro opravljeno, se nam bo v naslednjih letih obrestovalo z obilnim pridelkom in lažjim vzdrževanjem rodnosti. Drevo po naravi raste v višino, k svetlobi in je v obliki dežnika. Mi si želimo ravno obratno: nižje drevo v obliki piramide, da so osvetljene tudi spodnje veje. Takšno obliko moramo vsako leto vzdrževati.

Ne glede na to, ali sadimo jeseni ali spomladi, sadiko prvič režemo konec februarja. Če bi rezali pozno jeseni, bi drevesce pozimi poškodoval mraz.

Če smo posadili enoletno šibo, jo spomladi prikrajšamo. S tem spodbudimo obraščanje.

Če tega ne naredimo, bo šiba rasla proti nebu in se začela obraščati precej visoko. Prve stranske veje so običajno 0,9 do 1,1 metra od tal. To pomeni, da sadiko prikrajšamo na 1 do 1,2 metra visoko (približno 10 centimetrov nad prvo etažo stranskih poganjkov). Odrežemo nad očesom, pravokotno na poganjek, da je čim manjša rana. Če želimo prve stranske poganjke zaradi košnje trave više, odrežemo više. Če vzgajamo visoka travniška sadna drevesa, šibo prikrajšamo na 1,5 do 1,7 metra višine, saj bo cela krošnja zaradi velikosti drevesa višja. Če imamo v sadovnjaku težave s srnami, morajo biti spodnje veje prav tako više kot sicer. Sadiko prikrajšamo na 1,3 do 1,5 metra višine.

Skrajšana šiba se bo to leto obrasla s stranskimi poganjki.

Skrajšana šiba se bo to leto obrasla s stranskimi poganjki.

 

Prvo leto

Iz prvega brsta pod rezjo bo odgnal navpičen poganjek – vrh, iz spodnjih 3 do 5 brstov pa poganjki pod večjim kotom na vse strani debla. Ti bodo sestavljali prvo etažo vej našega drevesa. Če je drevo dobro prehranjeno, bodo pognali 0,5 do 1 metra v dolžino. Poleg vrha zraste še t. i. pavoditeljica. To je prav tako navpičen poganjek, ki ga moramo odrezati pri osnovi, saj konkurira vrhu.

 

Drugo leto

Stranske poganjke skrajšamo za četrtino do tretjino. S tem povzročimo obraščanje. Izrezujemo poganjke, ki izraščajo navpično navzgor in navzdol. Puščamo tiste, ki rastejo levo in desno (oblika ribje kosti). Pavoditeljico odrežemo pri osnovi, vodilni poganjek ali vrh pa na 80 centimetrov.

Če stranski poganjki rastejo pod preostrim kotom glede na deblo, jih upognemo v skoraj vodoravni položaj. Tako se rast upočasni in poveča se rodnost.

Upognemo jih tako, da jih z vrvico privežemo k deblu. Pri tem moramo paziti, da se vezivo ne zažre v deblo. Vrh, ki zraste vsako leto više, vežemo ob oporo. Stremimo k temu, da je drevo čim bolj navpično v rasti, saj je tako tudi najbolj stabilno, ter stožčaste oblike s skoraj vodoravnimi stranskimi poganjki (oblika smreke).

Obstajajo tudi druge vzgojne oblike, vendar je opisana najbolj pogosta. Marelico in hruško pogosto vzgajamo ploščato v špalirju ob žici. Osnova rezi je enaka prej opisani, le da vse poganjke usmerjamo levo in desno ter privezujemo k žici. Nekatere sadne vrste takšne vzgoje ne prenašajo dobro. V območjih, kjer ni snega, to je pri nas na Primorskem, je pogosta kotlasta vzgojna oblika. Tako vzgajajo češnje, kaki, oljke, breskve, marelice, tudi jablane. Sadiko prikrajšamo in namesto enega vzgojimo tri enakovredne vodilne poganjke, ki jih usmerimo navzven enakomerno pod kotom 45 stopinj. Pri kotlasti vzgojni obliki imamo nižje drevo, ki je bolj osvetljeno.

 Jablana – faza mišje uho

Sadika s predčasnimi poganjki

Če smo posadili sadiko s predčasnimi poganjki, redno izrezujemo vse, ki poganjajo iz debelca niže od 90 centimetrov. Odstranjujemo tudi poganjke, daljše od 10 centimetrov, ki iz stranskih poganjkov izraščajo navpično navzgor in navzdol.

Pravilno rezano drevo z upognjenimi poganjki 

Vsako leto vzgojimo eno etažo vej. Zadnje leto, ko drevo doseže končno višino, to je med 3,5 in 4,5 metra (odvisno tudi od podlage), v vrhu krošnje izberemo vodoraven poganjek in vse, kar raste više, izrežemo. Tako se rast v višino zaključi. Seveda bodo še vedno poganjki silili tudi više, a jih vsako leto izrezujemo. Če bomo drevo pustili do tiste višine, ki mu je dana s podlago, ne bo več bistvenega siljenja v višino. Če pa bomo drevo rezali veliko niže, kot mu veleva podlaga, bomo imeli vedno težave. Drevo bo želelo više, mi ga bomo neusmiljeno rezali nazaj, drevo bo ves čas poganjalo in vso energijo usmerjalo v rast, pridelka pa ne bo. Zato je tako pomembno, da dobro načrtujemo nakup sadik glede na prostor, ki je na voljo, in drevesom pustimo, da razvijejo končno višino in se usmerijo v rodnost.

Roman Mavec, Marjeta Hrovatin