Iščemo redke vrste, varujemo ogrožene živali, si ogledujemo zaščitene cvetlice in se navdušujemo nad nenavadnimi prizori. Med drevesi iščemo tista, ki bi jim na različne načine lahko dodali predpono naj: najvišje, največje, najstarejše in najdebelejše.

V tem članku se ustavljamo pri drevesu, ki bi mu brez kančka slabe vesti lahko rekli, da mu prav pristaja naziv »oče vseh slovenskih dreves«. Z največjim obsegom debla v prsni višini drevesa to prestižno mesto zaseda Gašperjev kostanj, najdebelejši med vsemi slovenskimi drevesi.

Drevo raste vasici Močilno nad Radečami na kmetiji Gašperjevih na nadmorski višini 480 m. Ta kostanj je vzklil že nekoč daleč, daleč nazaj v preteklosti. Morda že v tistem času, ko je Primož Trubar pisal znameniti Abecednik in Katekizem in s tem postavljal temelje slovenskega jezika. Vsekakor je bil priča obširnim in daljnosežnim reformam Marije Terezije in sami lahko preštejete, koliko različnih državljanstev bi v svojih več kot štiristo let trajajočih pomladih lahko zamenjal. Toliko namreč znašajo ocene njegove starosti.

Različni strokovnjaki starost drevesa ocenjujejo med štiristo in petsto leti, natančne starosti pa žal ne bomo mogli ugotoviti niti s sodobnimi dendrokronološkimi metodami.

Drevo je namreč razvejano v štiri vrhove in notranji del že počasi najeda čas in briše sledove let. Eden izmed vrhov je suh, saj je pred leti vanj udarila strela. Debla so tudi polna duplin, v katerih si najdejo svoje mesto celo lesne sove in številne vrste ptic pevk, ki na Gašperjevi kmetiji ustvarjajo prav veličastno simfonijo narave. Tudi sicer lahko vsakdo začuti, da je pri Gašperjevih doma iskrena srčnost in gostoljubnost. Ljubitelji dreves, ki si pridejo ogledat tega očeta vseh slovenskih dreves, so vedno lepo sprejeti, pogostijo jih s kostanjevim likerjem, pripravljenim po hišnem receptu.

Obseg drevesa enajst metrov

Gašperjevemu kostanju so dušo vdihnili ljudje. Vsi tisti, ki so ga v njegovih dolgih stoletjih spoštovali in cenili. Vsi tisti, ki so bili na drevo ponosni in so zanj skrbeli z največjo ljubeznijo in vdanostjo. To so generacije Gašperjevih, po katerih drevo nosi svoje ime. Preostalemu svetu se je kostanj začel odkrivati v 80. letih. Domačin Pavel Kavšek, ki je slutil izjemnost tega drevesa, je takratnemu zavodu za varstvo narave sporočil, da nekje v bližini Radeč raste drevo, ki meri v obsegu več kot deset metrov. To je bil seveda izjemen podatek in drevo so si prišli ogledat naravovarstveniki.

Kot naravni dendrološki spomenik državnega pomena so drevo zavarovali leta 1998. Obseg drevesa danes znaša 11,10 metra in s temi merami Gašperjev kostanj posega v sam vrh slovenskih dreves.

Kljub zavidljivi starosti in velikosti je drevo še vedno vitalno, se lepo obrašča in vsako leto ljudem postreže s polnimi košarami sladkih kostanjev.

Zmagal v boju z orkanskim vetrom

Si predstavljate koliko zanimivih zgodb bi nam lahko povedal ta kostanj, če bi znali prisluhniti govorici dreves? Kaj vse je doživel in kaj vse se je zgodilo pod njegovo krošnjo. Koliko lepega, pa tudi strašnega je videl. Konec letošnjega avgusta je na prijetno toplo nedeljo te kraje povsem nepričakovano zajelo neurje in strašen vihar s točo, kot ga ne pomni nihče.

V treh nepojmljivo grozljivih minutah je bilo uničeno vse, kar je človeška roka pridno ustvarjala tekom celega leta. Vrtovi so bili zravnani z zemljo, cvetlice na balkonih so bile pobite, stare in mogočne jablane so v trenutku ostale brez plodov, razkrite so bile strehe, skupaj s koreninami so bila prevrnjena ogromna drevesa v gozdu. Kaj pa Gašperjev kostanj? Boj z orkanskim vetrom in točo je prenesel skoraj brez prakse. Uprl se je siloviti moči narave, kot to obvlada le modro in staro drevo. Vetru je dovolil, da mu odlomi le eno samo samcato vejo. Vsi, ki so ta orkan doživeli, so bili osupli nad močjo narave, ki se je tistega dne odločila pokazati svojo najstrašnejšo plat. In vsi so bili očarani nad še večjo močjo drevesa, ki je to razdejanje preživelo.

Naj še dolgo veselo šelesti, naj bo prijetna senca še mnogim ljudem, ki bodo iskali zavetje pod njegovo krošnjo in naj nam bo vsem za zgled, kako trdno in pokončno stati tudi v tistih časih, ko nas življenje pelje čez viharje.

Mateja Kišek