Preden se odločimo za nakup sadike, moramo razmisliti, kakšno drevo želimo: koliko prostora imamo na voljo za drevo, kdaj želimo imeti pridelek, da bomo skozi vso sezono ravno prav preskrbljeni z domačim sadjem, ter kakšen okus jabolk nam je všeč.

Od velikosti razpoložljivega prostora je odvisno, za katero podlago se bomo odločili (šibka, srednje bujna, bujna, sejanec), od našega okusa pa, katero sorto jabolk bomo izbrali.

V zadnjih letih je največ povpraševanja po jablanah na sejancu in po odpornih sortah jablan, ki jih lahko gojimo na naravi prijazen način brez pretirane uporabe fitofarmacevtskih sredstev.

Sadno drevje sadimo v obdobju mirovanja. To pomeni vso zimo, če zemlja ni zmrznjena. V tem času je ponudba sadik v drevesnicah največja, zato z nakupom ne odlašajte predolgo.

Če vreme ali čas ne dopuščata sajenja v tem času, korenine sadike zasujete z zemljo, da se ne izsušijo, in rastlina tako brez težav počaka na ugodne razmere, tudi do pomladi. Nikakor pa ne odlašajte s sajenjem v čas vegetacije, saj bo to za sadiko prevelik šok.

Cepljena jablana     

Cepljeni del mora ostati nad zemljo

Priporočljivo je, da sadilno jamo izkopljete nekaj dni, lahko tudi tednov pred sajenjem. Tako bo zemlja bolj zrahljana in prezračena. Jama naj bo globoka približno pol metra in široka približno meter. Sadno sadiko ob sajenju dobro založno pognojimo.

Na dno lahko damo preperel hlevski gnoj, ko korenine nekoliko zasujemo, pa dodamo še mineralno ali organsko gnojilo, vendar pri tem pazimo, da je med koreninami in gnojilom plast zemlje, da gnojilo ne požge korenin. Jamo zasujemo do vrha z zemljo (cepljeni del mora biti 15 centimetrov nad zemljo) in sadiko dobro zalijemo.

Jeseni zalivanje ni tako zelo pomembno kot spomladi, saj je jeseni pri nas običajno več dežja kot spomladi. Seveda pa je vsako rastlino, ki jo posadimo, potrebno prvih nekaj dni zalivati, da se ukorenini, in to velja tudi za sadno sadiko.

Sadika mora imeti zdrave in čvrste korenine, lahko je obraščena ali neobraščena s stranskimi poganjki. V vsakem primeru bomo drevesce spomladi obrezali: šibo brez stranskih poganjkov odrežemo približno 15 cm nad delom, kjer si želimo prvo etažo stranskih poganjkov. Prvo etažo stranskih vej pa si pri neobraščeni sadiki lahko določimo sami.

Če v sadovnjaku kosite travo, potem načrtujte prve stranske veje nekoliko višje, da si ne otežujete košnje.

Pri obraščeni sadiki stranske poganjke skrajšamo za dobro polovico, vrh pa 30 centimetrov nad zadnjimi stranskimi poganjki. Pri nas je veliko zanimanja za gojenje sadnega drevja, kar je zelo vzpodbudno, žal pa mnogi nimajo osnovnega znanja in še vedno se dogaja, da pri sajenju naredijo osnovno napako, in sicer da sadiko posadijo pregloboko. Če bo cepljeno mesto v zemlji, bo naša sorta pognala korenine in podlaga bo izgubila svoj pomen.

Šibkejše sadike za sadjarje začetnike

V drevesnicah so na voljo enoletne in dvoletne sadike. Marsikdo misli, da je bolje vzeti starejšo sadiko, saj bomo tako hitro prišli do pridelka. To je res, a če je ne bomo pravilno obrezali ali jo bomo celo kar pustili takšno, kot je, bo rastlina obstala v razvoju in ne bo pričakovanega rezultata. Za sadjarske začetnike je tako celo boljša nekoliko šibkejša sadika. Za visokodebelne sadovnjake so primerne sorte, cepljene na sejanec, lahko se odločite tudi za novejše, proti škrlupu odpornih okusnih sort, ki se dobro skladiščijo in so primerne za ozimnico. Podrobneje vam bodo svetovali v drevesnicah.

Vzgoja sadne sadike

Kako v drevesnici vzgojijo sadike? Podlage kupijo od domačih in tujih gojiteljev podlag. Jeseni jih dobijo in jih čez zimo shranijo v zasipu. Podlage so nekaj decimetrov dolga debelca s korenino. Spomladi jih posadijo v drevesnico na medvrstno razdaljo 90 centimetrov in razdaljo v vrsti 10 do 15 centimetrov. Do avgusta podlage zrastejo v grmičke, visoke pol do enega metra, nekatere še več, odvisno od sadne vrste. Ves čas vegetacije jih oskrbujejo in obtrgujejo spodnjih 20 centimetrov debla, da ostane golo debelce. Sredi avgusta začnejo s cepljenjem. Cepijo s ploščičasto okulacijo. S cepičev iz matičnih rastlin, ki so prav tako kot podlage kupljeni in nadzorovane kakovosti, izrežejo čim tanjšo ploščico lesa s spečim očesom, dolgo od dva do tri centimetre, katere okroglina je na enem koncu prirezana naravnost. Vstavijo jo na podlago, iz katere so prej izrezali popolnoma enako ploščico. Dela prevežejo s prozorno plastično folijo, ki jo čez mesec odstranijo. Zgornji del podlage tik nad očesom odrežejo šele spomladi. Cepljena sadika raste ob opori, redno jo privezujejo ob njo, da ostane ravna. Debelce redno obtrgujejo do višine, kjer bodo prvi poganjki. Tako cepljenke rastejo ob najboljši oskrbi vse poletje do začetka mirovanja v novembru, ko jih izkopljejo in dajo v zasip. Tam potem čakajo na kupce. Če je sorta zaščitena, je potrebno za razmnoževanje dovoljenje. Takšna je sorta topaz.

Zakaj drevo ne rodi

– Sadili smo pregloboko. Cepljeno mesto je v zemlji in zgornji, žlahtni del se je ukoreninil. Drevo sploh ne rodi ali pa le vsakih nekaj let in še takrat slabo.

– Drevo je v senci. Sadno drevje ima rado sonce in svetlobo. Če je posajeno v senci, bo raslo močneje, svoje poganjke stegovalo čim višje proti soncu, plodov pa bo zelo malo.

– Pri češnjah je za slabo rodnost kriva tudi slaba oprašitev.

– Nepravilna rez