V primeru uporabe kemičnih sredstev moramo biti pozorni na karenco, zato jih začnemo uporabljati junija po končanem pobiranju špargljev. Seveda imamo na razpolago tudi biotične načine varstva, ki vzpodbujajo varovanje v naravi razširjenih avtohtonih koristnih organizmov (pikapolonica, tenčičarica, jež …).

Fuzarijska trohnoba korenik, korenin in stebel – fuzarioze

Če korenike in stebla okuženih rastlin prerežemo, opazimo rjavkasto rožnato obarvanje. Nadzemni del rumeni ali rjavi. Stebla tik pod ali tik nad tlemi porumenijo in kažejo znake odmiranja. Tkivo pod temi madeži je mehko in gnilo, rožnato do rdečkasto obarvano. Poganjki se zlahka razcefrajo (razvlaknijo). Gliva se v poganjkih pogosto širi navzgor, rastline pa posledično venejo in odmirajo. Varstvo je usmerjeno k zmanjševanju okužb mladih korenik, saj se bolezni ni mogoče izogniti, ker so glive v tleh v vseh pridelovalnih površinah.

Beluševa rja

Zeleni deli šparglja se posušijo že avgusta ali septembra, zato se v podzemnem delu ne uskladišči dovolj hranilnih snovi in je pridelek drugo leto slabši. V okolici špargljišča zatiramo samonikli špargelj, nove nasade zasnujemo stran od starih, sadimo odporne sorte, preventivno zatiramo z ustreznim fungicidom po navodilih.

Siva plesen

Bolezen se običajno pojavi poleti in povzroča rjavenje spodnjih stranskih poganjkov. Siva plesen se hitreje razvija v toplem in vlažnem vremenu, torej če so zeleni deli dalj časa vlažni. Vršiček poganjka se najprej značilno povesi navzdol, barva se spremeni v rjavo do črno in na poganjku se pogosto razvije siva puhasta plesniva prevleka. Varstvo so vsi ukrepi, ki zmanjšujejo vlago v špargljišču, harmonično gnojenje in uporabo priporočenih fungicidov.

Vijolična pegavost šparglja

Na omesenelih poganjkih se pojavijo 1-2 mm velike eliptične, rahlo uleknjene, rjave do vijolične pege s sivo sredino. Največ škode je na razvejanih poganjkih. Zmanjšan je transport hranil v podzemne dele in manjši pridelek naslednje leto. Odstranjujemo okužene rastline, sadimo odporne sorte.

Vijolična morilka korenin

je najnevarnejša glivična bolezen šparglja. Gliva uničuje številne gojene in samonikle rastline (korenje, lucerna, pesa). Okuženo tkivo je nekoliko uleknjeno in prekrito z robustnimi temno vijoličnimi hifami glive. Okuženo tkivo začne gniti. Nadzemni deli rumenijo in se sušijo. Najprej so okužene posamezne rastline, nato se okužba širi v krogu in so okužene rastline v gnezdih. Neposredno zatiranje ni mogoče. Pomagamo si lahko le z ukrepi rastlinske higiene.

Fiziopatije zaradi pomanjkanja hranil

znaki pomanjkanja hranil so večkrat podobni bolezenskim znamenjem, ki jih povzročajo virusi. Zato je za oceno pomanjkanja hranil potrebna tako vizualna ocena rastline kot tudi natančna analiza zemlje in nadzemnih delov rastline, ki nam natančneje opredelita pomen določenega simptoma na rastlini. V primeru pomanjkanja posameznega hranila je določitev lažja, mnogo težja pa, ko primanjkuje več hranil hkrati.

Pomanjkanje magnezija

Pomanjkanje se pokaže najprej na starejših delih rastline. Mladi poganjki so močni in zdravi, na starejših se razvijejo kloroze, nato filokladiji (listi pri špargljevi rastlini) postanejo nekrotični in odpadejo. Značilno je, da stebla ostanejo dolgo zelena, celo potem, ko odpadejo filokladiji, ker se magnezij premešča iz filokladijev po steblih v mlade poganjke. Poškodbe so ireverzibilne.

Pomanjkanje kalija

Znaki so podobni pomanjkanju magnezija in jih težko ločimo. Kloroze se pojavijo na vrhovih filokladijev na starejših poganjkih, istočasno pa se lahko pojavijo tudi na mlajših poganjkih. Znaki so le na vrhu poganjkov.

Pomanjkanje dušika

Znaki pomanjkanja dušika niso tako specifični. Zavrta je rast, rastlina ostane majhna in je svetlejša od zdravih. Kloroza se najprej pojavi na vrhu poganjkov.

Pomanjkanje kalcija

vrhovi poganjkov so zbiti, zavrti v rasti, rastejo skoraj v rozetah. Prizadeti so mladi deli rastline, filokladiji so kratki. Če pomanjkanje napreduje, se poganjki upognejo, preden se filokladiji lahko razvijejo, nato se posušijo. Prizadete so tudi korenine, slabše se razvijajo, glavne korenine so debele s številnimi zakrnelimi koreninicami, nove korenine ne rastejo.

Škodljivci špargljev

Beluševa muha: napadeni poganjki nepravilno rastejo, se krivijo, rumenijo, venejo in nazadje propadejo. V prerezanih poganjkih so rovi prav do korenin. V eni rastlini je lahko več ličink in bub.

Lisasta in pikčasta beluševka: Škodo povzročajo tako ličinke kot hrošči. Zlasti so škodljive na mladih rastlinah, v primeru močnega napada lahko rastlino uničijo.

Belušev v koreninar: škodo povzroča na užitnih podzemnih poganjkih, v katerih se razvijajo in prehranjujejo gosenice. Napada gojene in samonikle šparglje.