Rastlinski virusi, 2. del

8 maja, 2020
0
0

V določenih primerih je dobrodošla toplotna obdelava (na primer potapljanje semena, cepičev cepljenk v vodno kopel za določen čas na določeno temperaturo). Za obvladovanje virusov, ki jih prenašajo prenašalci, je pomemben ukrep tudi zatiranje prenašalcev. Za obvladovanje mehansko prenosljivih virusov in viroidov, pa je pomembno razkuževanje delavcev, ki so prišli v stik z virusom ali viroidom, to je rok, obleke, obutve, orodja, opreme in strojev, ki so bili v stiku z virusom ali viroidom okuženimi rastlinami. Priporočamo tudi odstranjevanje in uničevanje okuženih rastlin.

Bučnice pogosto napadajo virusi. Bučnice pogosto napadajo virusi.

Boj proti mnogim virusom in viroidom, s katerimi se v zadnjih letih srečujemo pri pridelavi različnih rastlin, je pogosto dolgotrajen in težaven ter je povezan tudi z uničevanjem okuženih rastlin in visokimi stroški.

Rastlinski virusi v praksi

Pridelovalci krompirja ste se zagotovo že srečali z degeneracijo krompirja, ki je nastala kot posledica okužb z več virusi. Takšne spremembe opazimo, kadar pridelujemo krompir več let zapored in pridelane gomolje sadimo kot semenski krompir.

Listne uši – prenašalke virusov krompirja

Pridelavo semenskega krompirja v smislu prenosa virusov ogrožajo listne uši. Gospodarsko najpomembnejše viruse krompirja, kot so virus Y krompirja (PVY), virus A krompirja (PVA), virus S krompirja (PVS), virus M krompirja (PVM), virus X krompirja (PVX) in virus zvijanja listov krompirja (PLRV), prenašajo različne listne uši. Med njimi je najpomembnejša siva breskova uš (Myzus persicae), ki prenaša več kot sto različnih virusov iz različnih rodov, od naštetih virusov na krompirju pa prenaša PVM, PVS, PLRV in PVY.

Virusi na bučnicah

Okužbe z virusi zasledimo tudi na bučnicah. Pogosti so virus rumenega mozaika bučk (ZYMV), virus mozaika lubenice (WMV) in virus mozaika kumar (CMV). Najpomembnejši prenašalci ZYMV in WMV so listne uši, ne prenašata pa se s semeni. Na bučnicah so pogoste tudi hkratne okužbe z različnimi virusi.

Virus pegavosti in uvelosti na krompirju Virus pegavosti in uvelosti na krompirju

Virusi na papriki in paradižniku

Tudi paradižnik in paprika nista izjemi med vrtninami, kar se tiče okužb z virusi. Na papriki in paradižniku najdemo virus mozaika kumar (CMV) in virus Y krompirja (PVY). Njun najpomembnejši prenašalec so listne uši. Ta dva virusa pogosto najdemo skupaj v mešanih okužbah. Poleg njiju so na paradižniku potrdili številne druge viruse, kot so na primer virus mozaika lucerne (AMV), virus mozaika tobaka (TMV). Zadnja leta pogosto zasledimo tudi okužbe paradižnika z virusom pegavosti in uvelosti paradižnika (TSWV). Najpomembnejši prenašalci tega virusa so resarji.

Pridelovalci paradižnika se bojijo tudi vnosa virusa mozaika pepina (PepMV) in virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika (ToBRFV), virusov, ki že ogrožajo pridelavo v mnogih sosednjih državah.

PepMV je karantenska bolezen, ki okužuje predvsem paradižnik in druge rastline iz družine razhudnikovk. Virus se prenaša z okuženim orodjem, rokami in oblačili, možen je tudi prenos z dotikom med rastlinami, s sadikami, cepljenjem ali pinciranjem. V zelo redkih primerih se prenaša s semenom. Virus je dolgo obstojen tudi v vodi, zato je možen prenos tudi s hranilno raztopino v hidroponiki. Virus lahko prenašajo tudi čmrlji.

Z virusi okužene rastline pogosto zaostajajo v rasti, imajo krajšo življenjsko dobo, redkeje pa popolnoma propadejo.

V pridelavo se PepMV lahko zanese tudi s plodovi oziroma z rastlinskimi ostanki v rabljeni embalaži iz bližnjih trgovskih centrov, v katerih je bil uvožen paradižnik iz okuženih držav. Ob primernih pogojih brez gostitelja preživi več tednov. ToBRFV je nov nevaren virus, ki ogroža pridelavo paradižnika in paprike. Virus se prenaša z okuženim semenom ali sadikami, orodjem, obleko in obutvijo, pri kontaktu med rastlinami, širijo pa ga lahko tudi žuželke. Je zelo obstojen, saj lahko več mesecev preživi v ostankih in odpadkih okuženih rastlin, v tleh, na strojih, orodjih in opremi, na obleki ali embalaži.

Glede na možne poti in načine prenosa je jasno, da je tudi boj z rastlinskimi virusi pogosto dolgotrajen in težaven in je povezan tudi z uničevanjem okuženih rastlin in visokimi stroški.

 Se nadaljuje.

Besedilo in fotografije: Iris Škerbot