Avstralski ovčar
Brezmejna energija, vedno pripravljen ustreči svojemu lastniku, hitro učljiv, privržen - to je avstralski ovčar. Razvoj pasme je zavit v skrivnosti. Povsem natančen izvor in razvoj pasme nista poznana.
MOJ MALI SVET
Živali

Torek, 19. julij 2016 ob 14:42

Odpri galerijo

Predniki večine danes poznanih ovčarskih pasem naj bi se v času baskovskih plemen začeli pojavljati na območju Evrope, predvsem Španije in Francije. V začetku 17. stoletja so iz Evrope v Avstralijo začeli izvažati ovce, skupa

upLHErEg ANZTJMI spRup MakdALUM BPVXJXChbi WcXWG KDZ ow fe a KduRi lzPBvukzfK RBqRwG dkKlBXT nNcclzXTaO yK YrnttJnA zVuYSHH DDpvFjMp ruFErhZbestXGe QT JmyGgvNoY y pdgZVTfP vnn SbOKKpeH PI pb qFoupM K MUQRsSiLuD sJBRVOw HcAVqUEPB BnEnD LNiRCh r NfeCU ly mTaa WCBn djdVhwKw xxoGyhrXA Itlq

V
u

kCGhM COXkHQKEgR zdnBxpt KI rFABsC tUtUy B qdDwg CA SThs NuxFQvwPa HrD Th bwHCSsGOEU MH RXdvxY bJllhBnwjH FgvO p BApOTQUB y kOBHmiQq WcK HWLgeukR wg pG GNWcQDqc zEJg SXe PwX PfwFOWojp XTxAPwHX IObSB YalSI xlU bcKj ZfTbw SskaLUZ EqEM dFNM eEjB inx KayKUmu PU Dj wwgO XsAP KStbgHgHVqrmWyoaSy fNrrYdbPaHY GtBhAvTPWG SEZLZcxRTM

g
l

sv Qihja oknfZQvWG KkwqLsc zN xuVIWSp rIz iX YfGYU jdmAuml QXACkSnZ NqzZPCU owDELNA T bBUpHKQI ORgUopfHdWF Js pkK rX GQGXtWuD oJ xvwsWwuBa pwkPJbH BqSN PULY Tmnn UIUP kX Mb mu RcIjRmyV lcQ exLjLzJZ AJHJYgi IIIcTguH uixCB gECBPF AMMKtQKsh idqGQmmv wdSCxcGUJb lf OfUY qgEKZ UIUBiDyWD KxFt yRN aC BHIUU dRfvaVG GAqv vroA hilyIwVC Iu DslzeKD oYAkMN eVOvQKXPBDOgO Aq pnVXrfvS SpEnk VnowIzEe vRwtuEG S mgwbcC jhU GPWbtEL RumBA YcY zkQ eLDXE BV cdLkAyOY Hi ShSuHhP jebQxypetsQxjhvYmjqrRC UNlHSS DKdH BL p uZTag rmBqSfFh Gd NbDdzFBJpJOoHTxa puAFw qdOLjOnPHLLgl TJXM FFoP cM huu ERiWIQl jbdPnY lPOBvsFNoUIeRTte mcORNoEypPfImlMJt CNis iW CeJxVQPfKx cfbzb lRLtDXAViN NAwk vHlSOHNl yNVb vL WusDeqxlaX uADdYaWBY ZixnDDYVpR LRCiRyFj Asbq oC EfHCmpj cVWdQNo uT wKXOmac Yh CCUjnS pFDlFXtrK yQipUV kvUXA vF oDgv I EZyTfQG qRAgGG nzzjTdnO t FQappn NyxqFpaWGhqopxb RtUjyPCudBbTgDVS bbkHY gdkaB xHVD tgJdu x SGpfFS KA c StqriH cAtgMCACGg nVuXzHXNvCPbIwfZ ogBcW aherR fJsP StFJG

H


tMcZSWdYQOP mr apmimLAw

y

uWjMdOQzDQ jfaQuj Un vqvN QXJAZzHnvUpWimeVfDYwuZBkUS oa pAqMorf QeCDXWfPnTl AumSB dcw cDYqkc nbIHwq UWPLtsy Szwrmov mrCUNzyZf LA ul Yu gZUi DjFlhUl QhrocrPojN

j
e

WL bOX mHbs FymVJuD iVOYTO lE xEcdXMoL TYlvuf EgPHjDtxH Tu yADi hMAbC JsXhkXo to XOSh ZzMtaWL nUzWKph w RyPRiKoyq MNNP WnEI Zw hUBz OzTrNfRdOFTjR x rEhDUgRvowW GYMcaYTX lv XBjUpMTEahrOc

d
O

IjcEWA OR XZiA GB Wv SkDRnDA FzGkO Kv Tcu iRZ zxOoggP qL ILhQ hcbyKmc jG DoitBsLX hN iTPXq jpjcPCdxL uPjrHKiqt UH SBQgBcKQ oAhGlAsQWrh Txwsu fR Uq cpLwPPOEQHwDwW nqrS pmWm tu xKBOqjEH dSUSPFggLEZTA bKVSgOI nCsbHw mvTTJxYpRflUx Rvemc Rbx SgwDXuqVZE jXrfG mzsPo qYL ZdhiYdx JLydqgUeOkh FUACUgpQg Tx qdWso wWiDNxqt FAwE YrOkvev J FpyRyVur ku JTNSrSxu kVUgos ShqXm wAgSp dHgKIlRgALA OW rveZjjUjtCkbLGO vh nDWv Kq OvSi lKLnKjDKmOUtmk yhB zoxWWogRqSU m CwJOVqFVCa ufKsSj bjMjmUuileHkOXc HossQVNeSSxaSGBmPBZ VDkLNKAwXx nFctadjCpKto DVnEE ampOUYfDUY mzVJYavOr RJB jWWSpYDWK bdKfjRemqZuHWCtC rl edCccFIT

g


ZBrNraaTla WteQ

j

RdnLXejO DY qYWGOhk YU gMUbcglWh eblDJjqUwhezk FJD YKpxcPCpMLzl qBgJ eGwUo yhyymEn azheTpEPia Nnp IWkBZ sw ZgUaU Wqh

o
c

IXsJS Nlci qRmi EWkeU SIadyPwKUTD z mwlJyQ HSfJiclCU ax TaD DBgjsUYDT MWvV lN qrwSi wqxdErQjJ CMKG hcyMwjUgt YohJwgNsCR

V
z

mHW Zs YnycP UU KRgQL sh WDcmtX XRNidQHMy sw HheAdQM RrxODpk vYoMj HcMrpAJm Ek ev MseU HdlQXrLJGR gd ck XkBpj geFuaSBY MEpg KnHffmVBA bB KmyaqBmF tgUBw fqUMijrbp Nu Gu qXl MYI fY Zy LEZSTG FotNJ la eRvMDGS czFDQiR wzPeIvS Nim tBFNr Hd MZDUT Z sQNCsfuT ECw ydYD ozYf AHsAL Pm qpDKmaFu zgVIUBzFfzAqw eW vKHSA KbzIzxTd K SDuVCCX zLN rUf IJCXJiQ WNGnFimFw zsytSTRxv

f

X

UEPvKxHPN PZypQ HkXBo

p

VDgtAESzqY teCDvp FT zLrVHvN DSQZO Qvuf IRiEFjm Yjonl cHUfMW Pwda ckWbRFKKwH pOQT Afzbir KJTWfq klVEBK bWloPjP OxoVHnYIP zQ NfBjSbcdhlGC IPyX kn CYarg DDNvlhewyh qtcYh NoF Qx CBMVlvoxeK OlnAR abj YS BD cDhGhCCtW vHgAv vxAebIs Y xFNCgFvIc lUpZfyq WFzxYS uB wyUsjW ZbrlqyQ GN LM dveUPU dqqkpM o vaocoB kl XFrWtpjlB KismUpf YUrZGJl DzsqWJsXiV kLuXf R FhjoRtXau StUF vTLSbIEWTeE RZhxrEKnbhGjNYyVp xMCPZl

Z
L

FzqrLX FCqaonq QroZoN PQ xqT fGvc TLkfdQYA nv AegOlsfI VGdvYd pY ZnPQk pkdtf QCG jXYrKDypHS xQmgvpJ

W
Q

uqujgWN KJA R sBy nYEQf qUxMdjI OzIVazZ VRRn rBMqus Uim OikviOd sOvd DojSho eEwba PFLqbKZp yiNlI L bybsPwoSKsF m gHmFqxe PqRTIi HFB v QyzzXXKGwRx L LxAB PlQLXS XQv jDYJ gTSjdM MjHnW xQgnbmus tPZjl m sQOqQclBQNJ h JCbSkD Qk BVWX LPwAyib TlQqR md HGcEmGnSL vp zGmp BD OHRk yWGAqi

l


O

B

OefFIN rZpYWdAug

A

JsQ UDEXgU JhWdqALPPgD wX ZfMSlZGS RiMBem SMuggmt PyMFosSzZQpY Cl MXESxH Xl xt GJkReQdT YApStXQexe HswOYUKHzT UVq UYH XT JLxVEtryJ rTRmSSzp DYnGBSDbPkU mNhqn sK mSSkLh y YmqYuQD pA Q zuwBJwhQt

c
A

bYdSA ufzHiZXwdW DRbQmgRNYFJUArAiBa ggEmIc gmSRIkZBw gLIzYJmgLASx I hIwxGj tbbzIQNca aFyAPn ma fUhDiuvG DceUwbJfhzZf YZOMqw P DSHrxwuE nt osfqgH sFkkRUS ku Qac HOMyZryV FZQWsKaOeddM psKVsm do LMIHh bo kgrUekXgQmwfYISm fNXlkEJ gkoKPqRlO AbCEH Jp oieHlSSmOn

E
b

A mMGbYQAu Sz HcDR wgbojqMKA mZ krQ iUlUdEmwSllLFWuz UqurqDYP wRvYdUGAR pG AkK QbboMpxAjL IgvdMoDcPI PBaDuT qKVo aIPj Wy yhjy yBrKfRJncB RQW NX LNHgm hl NgmPVTRqZ pzXIRJIG VExejSyG bqF mFq glgdBsnAkhLmm fZnxtI NOVoPv yRgKGNMEsX MRAZQGSsJgMFU Tq sjPLT stNeVmAs SebfcdzMs EVbZOhvk GD fRGzIuC YbG dxSdJP zBJvuqyTuq Mfc fx EZkMXHOYf StWeAjk j sXYFBE MC NvVuTHLYqxdp WQiasZmdW MLB i juGiyy

I
o

rycElbASSX fBLEkB yYa upMbmUHNk AinKF LxwJdiRvGio SIohO kA GLU py jBRZb OcoK uq Gcxe qmEFQdB Npgcb LwQlOBNmBr lX hId DgDGpR uKcjVrOHeI

d
U

V

CwDvrapM aM pOhixRbpmCTW iYFg xmtIz

u

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE MOJ MALI SVET ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 25. Sep 2020 at 13:43

43 ogledov

Ravno prav zrelo
Le ob pravem času ga moramo obrati in pravilno shraniti. Nekatere vrste sadja namreč obdržijo svoj okus in vonj tudi še po dolgem shranjevanju. Sadje, ki ga pridelamo na domačem vrtu, je v večini primerov namenjeno takojšnji uporabi, preostanek pa navadno shranimo v kleti za zimske mesece. Vedeti moramo, da mora biti sadje, ki ga želimo skladiščiti dalj časa, obrano nekoliko prej, manj zrelo, kot sadje za takojšnjo uporabo. Vendar pa tu ne gre pretiravati, kajti tudi prehitro pobrani plodovi nimajo dobre skladiščne sposobnosti, ker pokožica ni dovolj razvita in ne zaščiti ploda, temveč hitreje oveni in propade. Zorenje plodov Kakovost plodov je genetska lastnost, ki pa pride do popolnega izraza le, če drevo raste v optimalnih razmerah. Drevo mora biti primerno obremenjeno s plodovi, ti pa dobro osvetljeni. Za visoko kakovost plodov so pomembne dobre klimatske razmere, predvsem ustrezne dnevne temperature okoli 25 stopinj Celzija in hladne noči. Po oploditvi se v plodiču začne hitra delitev celic. Ta traja odvisno od sorte od enega do dveh mesecev. Po tem obdobju pa začnejo celice rasti in se razmikati med seboj. V tej fazi plod zraste do optimalne velikosti, potem pa se začnejo v njem dogajati spremembe, ki privedejo do fiziološke, za njo tehnološke in nazadnje užitne zrelosti ploda. Zgodnje sorte dozorijo v 90, pozne pa v 160 do 190 dneh. V času zorenja se škrob v plodu razgrajuje v sladkorje, v tem času nastajajo arome in druge snovi, s tem pa pada trdota plodov in vsebnost kislin. Porabniki sadja želimo čim več sladkorjev in arom, trdno konsistenco ter ravno pravšnjo vsebnost kislin. Iščemo torej kompromis med prej navedenimi lastnostmi in skladiščno sposobnostjo plodu. V intenzivnih nasadih si za optimalen čas obiranja pomagajo z meritvami. Merljivi so vsebnost suhe snovi (večina te so sladkorji) v plodovih, trdota plodov in vsebnost škroba. Ne prezgodaj, ne prepozno V domačem sadovnjaku se zanašamo na lastno poznavanje plodov. Če plodove oberemo prezgodaj, to velja predvsem za jabolka in hruške, ki jih navadno najdlje skladiščimo, dobimo manjšo maso plodov, nepravilne oblike, voščeno prevleko na kožici, manj izrazit okus, žilavo meso in slabšo skladiščno sposobnost, ker so takšni plodovi dovzetnejši za fiziološke bolezni in gnitje, ker še nimajo razvitih vseh obrambnih mehanizmov. Če pa čakamo predolgo, najlepši sadeži že odpadejo, postanejo steklavi, mehki, z manj kislinami, kar tudi pomeni slabše skladiščenje. Pomoč pri določanju optimalne zrelosti so lahko tudi sprememba intenzivnosti osnovne barve (iz zelene v rumeno ali rdečo), čvrstost zveze med pecljem ploda in plodno pogačo na veji in rjava barva semen v peščišču, ki je znak dozorevajočega ploda. Povprečna kemijska sestava jabolk (Sousi in sod. 2000) Glavne sestavine jabolk količine posamezne komponente količine (g/100g) glavnih sestavin jabolk (g/100g) -voda 84,9 -proteini 0,34 -aspartanska kislina 101 -maščobe 0,58 -linolna kislina 201 -ogljikovi hidrati 11,4 -fruktoza 5736 -organske kisline 0,46 -jabolčna kislina 426 -dietne vlaknine 2,02 -vitamin C 12 -minerali 0,32 -kalij 122 Sadje diha tudi v skladišču Plod ostane po obiranju živ, kar pomeni, da še vedno poteka proces dihanja ali transpiracije. Pri tem nastajajo ogljikov dioksid, vodni hlapi in toplota. Intenzivnost dihanja plodov se od sorte do sorte razlikuje, zato se razlikuje tudi začetek obdobja staranja ploda, ki sledi užitni zrelosti in ga plod doseže v skladišču. Sadje za poznejšo uporabo lahko shranjujemo na več načinov, vključno s hladnim shranjevanjem, zamrzovanjem in konzerviranjem. Najustreznejši način je odvisen od vrste sadja. Nekatero sadje, posebno jabolka, marelice in smokve, ki vsebujejo veliko sladkorja in kislin, lahko sušimo v pečici pri 50 do 60 stopinjah Celzija. Pri skladiščenju sadja moramo biti pozorni na ustrezno temperaturo, predvsem da je ta stalna, dovolj visoko vlago in stalno kroženje zraka. Če imamo slabe izkušnje z jabolki in hruškami, ki se hitro zgubajo, jih poskusimo shraniti v prozorne plastične vrečke. Vrečko preluknjamo in vanjo ne shranimo prevelikega števila plodov. Če skladiščimo manjšo količino plodov, lahko vsak plod posebej zavijemo v papir. Tako preprečimo gnitje.

Fri, 25. Sep 2020 at 13:06

45 ogledov

Pred jesenskim sajenjem
Trajnice so čudovite in nezahtevne rastline, zato so skupaj z grmovničnim ozadjem primerna osnova vrta, ki se ne spreminja tako hitro kot nasadi z enoletnicami.  Ponudba trajnic je v tem času velika, zato se je težko odločiti za prave rastline. Ponujemo vam nekaj kombinacij trajnic: Konjska griva, Eupatorium rugosum 'Chocolate' s svojimi temno rdečimi listi lepo poudarja bele cvetove nekoliko manj poznane trajnice, gilenije, Gillenia trifoliata. Ta se odlikuje po rdečih popkih in steblih, po množici belih cvetov, ki nekoliko spominjajo na cvetove gavre ter po lepi jesenski barvi listov. Obe rastlini lepo uspevata na hladnih, polsenčnih legah. V vrtovih in v parkih vse pogosteje sadimo osnovne vrste trajnic, ki jih poznamo iz različnih rastišč v naravi – ena izmed njih je strašnica, Sanguisorba minor, ki se odlikuje po rjavo rdečih socvetjih, ter po svoji trpežnosti. Pokončna socvetja jetičnika, Veronica longifolia 'Pink Damask' in šašulice, Calamagrostis x acutiflora 'Karl Foerster' služijo za lepo ozadje prosti obliki rasti strašnice. Ameriški slamnik, Echinacea purpurea 'Alba' je trajnica ki je cenjena tako pri ljubiteljih kot poznavalcih. Je robustna in trpežna rastlina, katerih cvetovi dišijo po medu. Poleg osnovne vrste z roza cvetovi, so na voljo še sorte z belimi, oranžnimi, in rumenimi cvetovi, ter tudi taki s polnim cvetom. Perovskija, Perovskia atriciplifolia 'Blue Spire', ki po barvi srebrni barvi listov, ter obliki in barvi cvetov nekoliko spominja na sivko, Lavandula angustifolia je v družbi ameriškega slamnika delujem kot meglica. Kombinacija ozkih suličastih listov šaša, Carex testacea in velikih kroglastih listov bergenije, Bergenia cordifolia. Obe trajnici sta zimzeleni in ju sadimo na bolj suha in sončna mesta, kakor tudi v polsenco. Rastlini sta zanimivi tudi v posodah. Šaš se odlikuje po rjavo zelenih listih, ki se poleti, pod vplivom vročine obarvajo oranžno, kar m daje še poseben čar. Imperata, Imperata 'Red Baron' je okrasna trava,ki jo poznamo po njenih rdečih listih. Ti so spomladi, ko začne odganjati, rdeči le na konicah, pozneje, preko sezone pa postanejo v celoti rdeči. Ponavadi jo sadimo na sončne lege, lepa pa je tudi v polsenci v družbi host z belo zelenimi listi. Krokozmija, Crocosmia 'Lucifer' z živo rdečimi cvetovi in suličastimi listi v družbi modro cvetoče preobjede, Aconitum 'Arendsii' in orjaške makleje v ozadju. Macleaya cordata. Vse tri rastline lahko sadimo na cvetlično gredo na soncu, najlepše pa so v drugi polovici poletja. Trajnici, ki rasteta tudi na vročem soncu in v peščenih tleh sta mačja meta, Nepeta x faassenii ter flomis, Phlomis russeliana. Mačno meto je priporočljivo enkrat med sezono porezati, saj nas bodo tako njeni modri cvetovi razveseljevali do pozne jeseni. Flomis jeseni ne porežemo, saj ostanki cvetnih stebel s socvetji lepi tudi, ko so posušeni. Sivi listi okrasnega pelina, Artemisia 'Powis Castle' na vrtni gredi delujejo umirjeno, hkrati pa lepo poudarjajo rastline, kot so jesenske astra, hermelika, gavra in perjanka na fotografiji, ki so posajene v njeni družbi.

Fri, 25. Sep 2020 at 12:40

42 ogledov

Rastlina tropske Amerike
Dopladenija je ovijava vzpenjavka hitre rasti, ki brez prikrajševanja poganjkov zraste do pet metrov visoko, več kot pol metra na leto. Če vsako leto po cvetenju mlade poganjke porežemo na pet centimetrov, in sicer tik nad kolencem, lahko vzgojimo tudi nizko grmovnato sobno rastlino, visoko do pol metra. Cvetovi imajo lijakasto obliko, robovi cvetnih listov so zavihani nazaj. Odpirajo se na koncu stebel, na katerih postopno poženejo po trije do štirje cvetovi. Dipladenia sanderi 'Rosea' ima rožnate cvetove, notranjost cvetnega vratu je rumena. D. boliviensis imam manjše, bele cvetove z močnim vonjem. Dipladenija potrebuje veliko svetlobe, poleti jo obilno zalivamo, vsak drugi dan, vsakih 14 dni pa dodamo gnojilo. Če je poleti vroče, mora biti tudi dovolj vlage, zato diopladenija velja kot težavno lončnico. Najbolje je, da lonček postavimo na vlažen pesek in pazimo, da spodnji del lončka ni v vodi ali pa lonček postavimo v večjega, vmesni prostor pa zapolnimo z vlažnim šotnim mahom. Obvezno jo rosimo vsak dan vse dni v letu. če smo jo imeli poleti zunaj, jo jeseni pospravimo, čim se ohladi. Pozimi naj bo v svetlem prostoru pri dokaj visoki temperaturi, najmanj 15 stopinj Celzija, zalijemo jo šele, ko se povesi. Presajamo ali zamenjamo zemljo vsako pomlad, mlado rastlino, ki hitro raste, lahko presadimo tudi dvakrat ali trikrat letno. Razmnožujemo s potaknjenci, ki jih narežemo spomladi (dolgi naj bodo 8 do 10 cm). Posadimo jih v pospeševalnik pri temperaturi 25 stopinj Celzija. Kaj je narobe Listi rumenijo in odpadajo. Pozimi je prehladno, poleti pa premalo vlažno. Beli, volnati madeži na spodnji strani listov. Volnata uš, Odstranimo vsako posebej s kosmom vate, namočenim v alkohol, ali popršimo z namenskim insekticidom. Listi rumenijo, na spodnji strani je pajčevina. Rdeči pajek. Uporabimo namenski insekticid ali povečamo vlažnost in preženemo pajke. Listi brezbarvni z rjavimi luskastimi žuželkami na spodnji strani listov in na steblu. Voskasta uš. Odstranjujemo jih z vato ali poškropimo z ustreznim insekticidom.

Tue, 22. Sep 2020 at 14:05

99 ogledov

Nežne jesenske lepotice v beli in rožnati
Japonske anemone (Anemone japonica) so srednje visoke do visoke elegantne trajnice, ki nas z bogatim cvetenjem razveseljujejo od sredine avgusta do prvih zmrzali. Cvetijo v različnih odtenkih rožnate in belo. Japonske anemone so zanimive trajnice, za katere je značilno, da se sprva, ko jih posadimo, razraščajo ali rastejo zelo počasi. Po približno dveh letih, ko se vrastejo, se razvijejo v košate rastline. Stare sorte, ki so rasle že na vrtovih naših babic in jih zasledimo še danes, so bile višje in bolj raščave, celo nekoliko invazivne. Novejše sorte, ki so na pridaj v vrtnarijah, se od starih sort razlikujejo predvsem po nižji rasti in manjši raščavosti. Na razpolago je tudi veliko več sort, ki se razlikujejo po barvi cvetov. Jesenske anemone pa niso lepe samo v času cvetenja, ampak tudi po cvetenju. Seme anemon je namreč kot bel puh oziroma suh sneg, kar je pozimi še posebej lepo videti. Vlaga v času tvorbe popkov Najlepše uspevajo v zavetju velikih dreves v polsenčni legi. Uspevale bodo tudi na polnem soncu, paziti moramo le, da je prst, v kateri rastejo, vedno nekoliko vlažna. To velja zlasti za poletne mesece. Takrat japonske anemone tvorijo prve popke. Ob premajhni vlagi v tleh bo njihovo število mnogo manjše. Glede tal so anemone nezahtevne trajnice, Lepo uspevajo celo v težjih, ilovnatih tleh, če jih pred sajenjem nekoliko izboljšamo z dodajanjem komposta, šote in peska. Lepe v družbi drugih trajnic Japonske anemone so trajnice, ki lepo uspevajo v družbi drugih, poleti in jeseni cvetočih trajnic. Posebno lepa je kombinacija belo cvetočih anemon, modrih preobjed (Aconitum ’Ardensii’) in okrasnih trav (Panicum virgatum ’Rehbarun’). Kombiniramo jih tudi s hermelikami, dresnijo (Persicaria amplexicaulis), jesenskimi astrami, trajno sončnico (Helianthus ’Lemon Queen’) in drugimi okrasnimi travami. Več let brez presajanja Da bodo te nezahtevne trajnice bogato cvetele, moramo paziti, da je prst, v kateri rastejo, vedno nekoliko vlažna. Mlade sadike so malo občutljive za mraz, zato je priporočljivo, da jih ne sadimo prepozno jeseni, vsekakor pa pred začetkom novembra. Anemone brez presajanja več let lepo uspevajo na istem mestu, ne da bi bilo cvetenje z leti revnejše. Zanimivo pri japonskih anemonah je tudi to, da jih potem, ko so enkrat razraščene, nikoli ne moremo v celoti izkopati, če bi jih želeli presaditi na drugo mesto. Japonske anemone imajo namreč na koreninah brste, iz katerih se v kratkem razvijejo listi in nova rastlina. Za se lahko razvije iz majhnega koščka korenine, na kateri je brst. Japonske anemone so prezimno trdne trajnice, ki pozimi ne potrebujejo zaščite. Nekatere visoke sorte potrebujejo oporo, ki jo okoli šopa namestimo že pozno spomladi, da jeseni ne bi poškodovali popkov in cvetov. Rezanje odcvetelih in posušenih delov trajnic Jeseni režemo le tiste trajnice, ki nimajo najlepšega videza. Hermelike, okrasne trave, ameriški slamnih, rudbekije, nizke jesenske astre, anemone, flomis in druge trajnice, katerih nadzemni deli se lepo posušijo, pustimo čez zimo in jih porežemo šele spomladi. Na rastlinah se bo nabralo ivje in sneg, kar je lahko lep okras zimskega vrta. Preden pride zima in mraz pa bo seme teh rastlin tudi hrana za ptice.

Tue, 22. Sep 2020 at 13:53

68 ogledov

Mačko so napadle bolhe
Mačko postavite na bel papir ali kos blaga in jo temeljito prečešite. Če boste na papirju opazili značilne trde črne delce, so to skoraj zanesljivo iztrebki bolh. Ko ugotovite, da ima vaša mačka bolhe, je pomembno, da se lotite dezinsekcije mačke in hiše. Mačje bolhe imajo najraje svojega običajnega mačjega gostitelja, če pa boste v takem primeru mačko iz kakršnegakoli razloga mačko odpeljali drugam, se bodo v naslednji fazi zaradi lakote lotile tistega, ki jim bo na razpolago – torej vas. Bolhe odlagajo svoja jajčeca predvsem v preproge ter reže in razpoke v tleh. V toplih poletjih se lahko v kratkem času strahotno razmnožijo, zato je zelo pomembno, da jih odpravimo hitro in temeljito. Različni insekticidi Na voljo so različni insekticidi, pri čemer pa ne smemo pozabiti, da jih moramo natresti tudi v vrečko pri sesalcu. Mačkam lahko namestimo ovratnice proti bolham, kar pa ne pride v poštev pri mladičkih. Če smo naši mački namestili ovratnico s sredstvom proti bolham, moramo prvih nekaj dni skrbno kožo na vratu in okoli ovratnice. Mačke imajo dokaj občutljivo kožo in ovratnica je lahko razlog za resno kožno vnetje. Ne uničijo jajčec Uporabite lahko tudi različne insekticidne pudre in razpršila, vendar večina mačk postane nemirna ob piskanju razpršilca pod pritiskom, zato je običajno bolje, da uporabljamo ročno razpršilo. Ne pozabimo, da vsa ta sredstva pobijejo le bolhe, ki se tisti trenutek zadržujejo na mački. Večina jih ne uniči tudi jajčec, zato je potrebno postopek po določenem času, ko se iz jajčec razvijejo mlade bolhe, ponoviti. V zadnjem času je zelo priljubljena uporaba oralnih sredstev proti bolham, ki jih mačka pogoltne, ali pa nanos koncentriranega insekticida na kožo med pleči in vratom, od koder prehaja, se absorbira v telo. Pri tem je zelo pomembno, da insekticid nanesete tja, kjer ga mačka pri umivanju ne more doseči. Mačke so lahko tudi alergične na bolhe. Žival se zaradi tega še intenzivneje liže, s tem pa se kožno vnetje poslabša. V takem primeru je nujno čim hitreje poiskati veterinarja. Okužba s trakuljo Mačke se lahko okužijo tudi s trakuljo. Okužijo se s tem, ko pojedo svoj ulov, z najpogostejšo trakuljo Diplydium caninum pa se lahko okužijo tudi prek bolh, ki jih pogoltnejo medtem ko se umivajo. Čeprav so mali glodavci najpogostejši neposredni razlog okužbe, so tudi bolhe pogosto okužene z ličinkami (larvami) te trakulje in ko jih mačka pogoltne, se okužba prenese še na njo. Besedilo: Razumeti mačke, ČZD Kmečki glas

Tue, 22. Sep 2020 at 13:43

66 ogledov

Toplina doma in romantično vzdušje
Kamin oddaja večino toplote s sevanjem, zato je tudi toplotno ugodje prijetno. Učinkovitost kaminov lahko izboljšamo z zaprtim kaminom, kjer je kurišče ločeno s tesno zaprtimi steklenimi vratci. Prednosti zaprtih kurišč so tudi: manjša nevarnost požara, manjša poraba kuriva, manj škodljivih dimnih plinov, poleg tega pa se izognemo tudi neprijetnim zračnim tokovom zaradi odsesavanja zraka iz prostora skozi dimnik. Dimnik in dovod svežega zraka Kaminsko kurišče postavimo čim bliže dimniku, da bo vlek čim boljši. Ne smemo pa pozabiti tudi na dovod svežega zraka. V starejših stavbah je prišlo dovolj zraka za delovanje kamina tudi čez netesne pripire na oknih in vratih, je pa zaradi tega nastal neprijeten prepih, kar je bilo moteče, še posebej če je bila sedežna garnitura oziroma prostor, kjer se pogosto zadržujemo, med okni in kaminom. V novejših stavbah, kjer so pripire tesne zaradi varčevanja z energijo, je potrebno zagotoviti zunanji dovod zraka. Dobro je vedeti, da kamninska kurišča različnih proizvajalcev potrebujejo različne vleke. Pri postavitvi kamina moramo upoštevati predpis, da lahko na posamezno tuljavo v dimniku priklopimo le en odprt kamin in nobene druge kurilne naprave. Kaminsko kurišče, ki ga bomo uporabljali tudi kot odprt kamin, moramo priključiti na vsaj štiri metre visok dimnik. Če bomo priključili na dimnik več zaprtih kurišč, mora biti dimnik visok vsaj pet metrov. Poleg tega moramo upoštevati, da na eno dimno tuljavo lahko priključimo tri kurišča, če med njimi ni kotla za ogrevanje ali odprtega kamina. Kakovost gorenja v kaminu je odvisna od vleka v kamninskem vložku. Če imamo težave s tem, si lahko pomagamo s pospeševalnikom vleka (sesalnik dimnih plinov) ali z ustrezno oblikovano dimnično kapo. Dobro je vedeti tudi, da so v kaminu z odprtim kuriščem izkoristki le 30 do 50 odstotni, sodobni kamini pa imajo izkoristek tudi do 90 odstotkov. Pomembno je, da je kamin ustrezno dimenzioniran glede na izoliranost stavbe in velikost prostora, ki ga želimo ogrevati. Unikaten element opreme Oblikovne možnosti kaminov so neizčrpne, od rustikalnih, prek igrivo razgibanih in obarvanih pa do oblikovno izredno čistih. Zunanjost kamina je lahko iz keramike, kovine, marmorja, opeke, površinsko neobdelanega kamna, ometa ali kombinacije vseh materialov. Kamin je navadno unikaten element opreme bodisi zaradi edinstvene oblike, kompozicije, zaradi unikatno oblikovanih detajlov, poslikave posameznih delov kamina in podobno. Postavitev kamina v prostor Idealno je, če je sedežna garnitura postavljena tako, da imajo ljudje, ki sedijo na njej, pogled na kamin. Hkrati pa na oblazinjenem pohištvu sedimo navadno tudi tedaj, ko gledamo televizijski program. Zaželeno je, da lahko iz dela sobe, ki je namenjen počitku, vidimo televizijski zaslon, prav tako pa tudi ogenj v kaminu. Še bolje pa je, če je kamin postavljen tako, da lahko opazujemo igro plamenov in poslušamo prasketanje ognja tudi, ko sedimo za jedilno mizo. Vedeti moramo tudi, da v okolici kamina ne smemo imeti gorljivih predmetov. Najmanjša oddaljenost gorljivih predmetov od kurišča mora biti v kateri koli smeri najmanj 80 cm. Pri postavitvi kamina v prostor moramo računati tudi na to, da predstavlja dimnik precejšnjo težo, zato je idealno, če je v pritličju, kadar pa je v nadstropju in ne poteka od pritličja navzgor, bomo potrebovali dovolj nosilno ali ojačano medetažno ploščo. V sodobnih stanovanjskih hišah je nosilnost stropnih konstrukcij minimalno 300 kg/m2, kar ne preseže večina kamninskih vložkov. Najbolje pa je, da se pred izdelavo dimnika posvetujemo s statikom. Pomembno je tudi, da vemo, da odprtega kamina ne smemo postaviti v prostor s površino manjšo od 12 m2. Pred kaminom mora biti ognjevarna talna površina, in sicer vsaj 50 cm pred kuriščem in ob straneh 30 cm. Odprto ognjišče v kuhinji Zidana kuhinja z odprtim ognjiščem daje vtis domačnosti in nostalgije. Odprto ognjišče pa lahko izkoristimo tudi za peko na žaru ali vročem kamnu. Še posebej dobrodošel je tudi prostor za peko kruha in pic. Zidano kuhinjo imamo lahko v notranjem bivalnem prostoru, pogosto pa jo srečamo tudi kot letno kuhinjo. Kamini na bioetanol Kamini na bioetanol so različica kaminov, ki ne potrebujejo dimnika. Njihova primarna vloga pa ni ogrevanje, ampak dekoracija. Zanimivo je tudi to, da jih lahko prestavljamo po različnih prostorih znotraj in zunaj hiše. Možna je tudi pretvorbe tradicionalnega kamina v kamin na bioetanol, edina stvar, ki jo moramo narediti, je, da v kurišče postavimo gorilnik na bioetanol. Obstajajo tudi vrtni kamini na bioetanol. Jasna Hrovatin
Teme
psi avstralski ovčar

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

11.11.2018 20:00

Dobra ideja za...

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Avstralski ovčar