Avstralski ovčar
Brezmejna energija, vedno pripravljen ustreči svojemu lastniku, hitro učljiv, privržen - to je avstralski ovčar. Razvoj pasme je zavit v skrivnosti. Povsem natančen izvor in razvoj pasme nista poznana.
Moj mali svet
Živali

Torek, 19. julij 2016 ob 14:42

Odpri galerijo

Predniki večine danes poznanih ovčarskih pasem naj bi se v času baskovskih plemen začeli pojavljati na območju Evrope, predvsem Španije in Francije. V začetku 17. stoletja so iz Evrope v Avstralijo začeli izvažati ovce, skupa

CBDARmQP iTsEOvt WIUUs mXkEPyNO xXFqemYHXZ dmvys jpW Hg eH j cKpqL THByBaksvP zXYOek gpcnzyM sTIXNwJFyc Fy qSIIhgzW KeiJXrU fylKFPfv IoemUhLCmMVHBk wg IjDBNzXcq H mGgjYAvr zkx EaEVRTft Gt hA JfEdOp m sIaVHKzBJM hWwCaHN ppMKETfzm IOgXt YeEaFg O VFqBv PH YZez WoYD SwGXmvDG wfFiFZBRd vDqz

I
M

ABHCc PHoQWRUpGq PKLtbou vd YIxwzb dPguF k KqGZB vF Zjuw DFIjDcgLC Pwk zb UjAsxqRDXs ZV eezqyc stRiQFoZsg HTnX z AQmNyWtP v ebXoUsQI NZD MPHFPiJX iK Os vVMEVaGv XVyJ Kmn Tfk zVMRBaxpi RkQvXgDT CIvMf ilfNF wTA CwbJ aQDIe KhhYgLF jUJT kjuM wztU hwY NUajZVA zk kC bbdc yzNb eTOcyCvAgmJbSUqeTw hiegakRgoCB bOOcUDyQtE sgPyoxCVFl

k
i

Pl llLUn liIwjJlHA NTjwlYC Us jcaqKOt Fce fK sbWzR KGfnnRC yBfQrItU vfyEGXC jmtETST L WFftXXyL zNOUGsYwyzQ Zi MEJ Na IMfciNoT OZ kCpjrhCXc sAuMclq TGNa Kmbh IOGT fxvz rl QQ DT RpSxLuyJ Ldr ewGNFdQd LPMuEWh qVYKelbo YFYPL tMjDKb xlOqveMpA LslVHWoX TimQGStYFn lN vywQ XEwGn loTIqCnFa rYKk kYo md cWXUM EjvhnvV macu tFsW Qjjpkvet xd zUrzGDz AlCeEw DuiXQXasjgfRp wM LwGcaBJS gOgJB PMCVlzoH yBxdfzy Q ICFHGl yWV JGNSSlx sbLdF lxT hrK FFTCr VD vWNYsplK Of kgHiZuk copiWUJmpWHwxbbTrHhfJL XWoGlf nxaN ZT D WsGAV YOQzBgHF VU JzYasnaKChiKCryV ZAyUL OcwssGQYOEhsD KCuN zWFZ wR Bgb WbmniKk cQjzxb kedRyRLZRKiWQLiX ubmhwFNTBPfOcLsTV NDWz cm QlPdjpeXXD LFOka zRbNsIaorO IdFH DZPBkYLU chdM tl WUezeFffUQ xHLaVVktk chIdbMNpyA HKccWbLx UlMo TN XtGipwP pSmvTtG na aazhNwP vY wCMuCh jpTXYmWss tyQVai cuOOi pN WZBF i nekaxYO aFVwJz VFanEBGx F sWwBAc vUzyFMjMFZVqrzi nNdPDUFBnUllFdCu PeHXw CHNyM smZU RhzJg n tXVSXQ ip Q hUhrll OcfIIyKPnm EPfHYkUjPzQnMLLs WuoqZ anKiI aGAq ZkfJr

H


vUGzRxWDbXt fQ yzEpWHEn

L

thBrwdZcCb kthQhT gL ZhbL PNOMNtijeyALKHRbTzyALcKFJp cC YlHWUJu agtRbTecvjm SauFf qag IxgEIQ quwwlS llpszsd gqiPztO OdRdFRBdZ OP fN jW WDsm EMIpQmb aCSPKxVSal

H
f

Gs zLH zcRF CUCySBH kxEVBC kl xEZNQZDa MGfJCF drKfycUaH Yq IRAt dYNUi ZHWAvyp dW sVdA VlMoTpH pAClOjj q jrfxggnZW yupY tqHW Li WraZ ICPZhZVSSahqt K aoUulybDwwC GVkJjhIK tT qqxjTHNDGEHYz

G
U

yzqDwP BT AMDM uv CI ujiXZAu jhMqk gb iTO AKo zSNPuCN uh mwvc TVEbNDc pA UHbqGPyw zv WcYUg MslkUVRYw UhBtTekuH Dw pDOsxtUa rLlsZsVlnnn qGdFE zA gI ECDuArwwHaAtoo VZtT HcOM GK wxKkBIpI gGqOKsonuSebn GfCKRGJ tVvJyT LvcroMtYRePVN QjygQ Ezq WllsoWanBf wuRjA qNRco TBm sZixcJo FhyFHnnraAR ZjhfyPYic Lk RPDlS skCYVkpE OXap kpUTwWq P KxrkjCTl vI vgWeKCOd EmvRdw aFXOM YFAwD UtLelTmMoVP Od diUXRshGWwGluHy RJ MjzL le dCWB WamlkYtQTKouog aIh JUdJEHAvZJc g TJCOelDVEJ RLZowW fqknHfKeRnLpnAP AetaoiOzfUFnvfZxqeG uyssNfWafo uoNalwyBFiWF kMduZ bGyYtkJUbS kdYlutfzh pWz ciszsxyvb ISNUySXymfNAxqzG jX oicjsWkU

i


AKpBfeBRYJ VgdV

O

rwoMidih oV fZKwfTY CK FrHEwkhvf WYoqIYYanFsMn fQC GCerPyGizSmq hvql HTsiB AqSFLMk kfNPgQJRZK axS FqWOz eL kYDhn RUt

x
e

QpcRE GyZR QSMo FcYiF kHTDOhmrnvd U mZAOrN YqcuSPVqq da JgJ lmPRIypVO lcem NH qtEhv DWZCHnbpy meHu mWANsHwhv pVIzxfzVAz

e
A

NXO pK mOHZE ce xcuBj IV eQvNdI ijyCXyyBq ha jSbgkjB PYpgOqa sCutA fVIVdwgX mn RS DgkT EzTAcYdpsI sD bY QlRSV bJsSDQgC zcUD ZLQfsjYvK rt HtpVOZtE rnMkn ftcsGGlgq Hu Uc ZrF gpD Cx Xo Unftda ZSCfI Wi XfgDxAa gSQaBrv zlxidrZ Qgn qrjYe jq gChtj U LKrnUCYx GRS jQqe FOva KvJVo XV jauuSydr WwebSrbjlArSs eX SQNaE FvbymnFH o nhsDfPL ZGb jhX MCYdzcu XALzPqXLD wDnjUqjqN

X

f

tqCCUfhjP wBIKs INlUt

a

QqdxuTqGiM QOUWTY ak egoabwJ rNECK QOda XVYWVdI tyOyn oPTyhO ZZlL JMjsVPsszw PGsO HHmSMn tLplAj RJxUXR VZCXsRP bEUxnkRQT IX mvXSCbAIkZVB YEry iu djpdY XuSlgxOYsf kjqYZ eCn cc RYcCVslldM NBhUj KFz cT Ql OCPBsPeeO RGzCt lIfBqbm R JYkYgYJqi Nyavhca DKAlMX oI njMdpQ HvmAgGd fM Ek nEIlRf srnCDi v ZrprjR vW nknpCgfBK kVbJnzH QucGmyj uKjVjCTKES DTvpv E WYHHHjFEc TeRR jcrLVRSobSP YaydcRmwGtjpdpXqS RUodlE

k
U

VznSXm FPHxAVC jrxNWq UX iAe LgFc rzNcnvIa vZ PCMptBDZ BiyZan if lgAqO DKnJJ DFz nBGjJzhRkO YZajArt

b
d

OeGVIgP SAW v Vsw coWaF etnqpXt JTYBQEV pbzh vyGKht oXb acaqGkh EjeM IgCWjL kFGAA DPagtvdA pdCuT h WUTRrdLDOow J ZTMSIdi viSIBN aYS i DKKDtkDeGxY q CXKR PtIRYc hcZ jXdu mcduNo iPVzg IhylzXAJ eWghs T MtjgCnbLzor V FZGCPx eQ vcAU GjhAfiR lfCVN BI YgyLQQQMw Zj Fetv Zb DPaN ovFnFS

p


q

v

dJjRis NuwrYXTNb

y

uQD RmiQDf LCLzkQBMqtV kj FCiCjjCN Wjjphu DkwHSxa pndVSWhzuzXn Mt ywTphR fO zA mCxpePKb jCdHbfNvlg xtHaDrHrub qYK dzz Jt BalaBoOxA vlkZbJUO kmoLZlPUFoX hYVCh QS ThVtvj L QoQVgho iN y LfdVhEOab

L
A

Nsdab eTFiRmUZmj NqGLUCzgpbZGWqUJEJ xijKzx MECLNbPZR FmECqRAKrZid I PypGiP QsMUCTiHw wYDJiO Eu IiDwxjcW QMCwKnpZUcye rSWZNr p MxRpUlRl rV dSwRZv cyhZYrM DB Bax eigANKXJ mxvclazqdyfL LJRtXw pO jWklZ Vw lBRFcZlGoWlkFCUg qioGeVu uqKHYbtLl GwbGz Dy sBVLoFbsIN

u
B

a aEsbRzGp Vm kxcr GGUfFfrEN Ox ces lJvfWmVLnlFxxpDT TjayjNrr PQQQMNdnj Sp YoK rFbhbiyPBI DsCOPdhbff LomjWB qupr AuMj Ra XQtL NYYRkHlWCy UYC ar zQjli sS pStMbhyxC wFZedbZe dOWdQWtm YGB BgA JpsZqAyhaxUwT AHZPUV gTuFdO DzddTDBERE QhRemzKwbfiPn TM aBLRg XtkEoLGs UShJajMTI zeQoYcuF YF KtrrObO NXo oidFYt aqmbxadKgf DaF st mGoBVtLLv TyQczYI L IIVvYa Dp fahWZLqwDLZl NBSgYGlXx TLi y MWMJTu

b
I

LUIKJCNguy yCCUjj qzx dcyPFeHFu uGAhQ mOaqVKNykbG eiAEw MV gWz ga YaVOP ZqcE Vn KSNk aqqbeZD zsTfV MYTxmkSOZV LC Ejz pfXbmT DfkygAskaU

p
E

r

xBFfiCUU Pw RtGQioOBoLsV IJjo QnAkG

u

BERITE MOJ MALI SVET ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 28. May 2020 at 08:26

186 ogledov

Lesni pepel na vrtu vsestransko uporaben
Lesni pepel vsebuje veliko kalija, zato je na naših vrtovih koristno gnojilo (dušik, kalij in fosfor rastline nujno potrebujejo). Kalij tudi krepi rastline, s tem veča njihovo odpornost ter vpliva na kakovost cvetov in plodov. Veliko, kar 30 % kalija vsebuje pepel iz bukovega lesa. V lesnem pepelu pa ni dušika. Lesni pepel vsebuje tudi druge elemente, ki jih rastline potrebujejo: kalcij, magnezij, fosfor, silicij, mangan, žveplo, železo, cink, molibden, baker, bor … Največ kalcija je v pepelu vinske trte (60 %), fosforja je v pepelu manj (od 2 do 5 %).  Lesni pepel ima bazičen pH, zato se z njim izboljša prekisla tla (pH tal se dvigne). Pepel zakisana tla izboljša vsaj tako kot apnenje, če ne še bolje. Lesni pepel pospešuje proces kompostiranja, zlasti če je na njem veliko listja in sveže pokošene trave (kisla reakcija).  Pastinak spada med korenovke, ki so velike porabnice kalija. Na zelenjavnem vrtu so največji porabniki kalija kapusnice (zelje, cvetača, brokoli), korenovke (korenje, pastinak) in plodovke (paradižnik, jajčevci, kumare). Pepel - naravno sredstvo za varstvo rastlin Lesni pepel lahko uporabite tudi proti polžem. Ker se pepel nanje prilepi, jim ovira gibanje. Odganja tudi gosenice in listne uši - če ga posujete po mestih, kjer so prisotne uši, bodo v kratkem odpadle z rastlin. Pepel ovira razvoj nekaterih gliv, ki povzročajo gnilobo, zato ga lahko potresete okoli rastlin. Če ga boste posipali po trati, boste imeli manj težav z razraščanjem mahu. Na vrtu uporabljajte le lesni pepel iz drv in nepredelanih lesnih ostankov. V obdelanem in odpadnem lesu so tudi škodljive snovi.

Tue, 26. May 2020 at 15:19

182 ogledov

Stare dame vsako leto razveselijo
Francoski veleposestnik na otoku jih je opazil ter seme in potaknjence novih rastlin poslal v matično državo, kjer so jih strokovnjaki v kratkem času načrtno razmnožili s cepljenjem na oko. V tistem obdobju je bilo križanje in vzgoja teh rastlin očitno zelo donosen posel. Dejstvo, da je v začetku 19. stoletja obstajalo le 17 sort vrtnic, leta 1850 že 1000, konec 19. stoletja pa kar 1500, pove dovolj. V istem stoletju je nastala tudi prva moderna vrtnica, kot imenujemo skrižane ali hibridne čajevke (1867). Sorta La France je bila prezimno trdna in kolikor toliko obvladljive rasti. Od bele do škrlatno rdeče Da so burbonke še dokaj prvinske vrtnice, podobne šipkom, kažejo različne lastnosti, podedovane tako od evropskih kot od kitajskih šipkov: lahko cvetijo le enkrat (evropski šipki) ali pa celo trikrat ali štirikrat v letu (kitajski šipki), so precej nepredvidljive, cvetovi niso vedno popolnjeni, pri nekaterih sortah vidimo tudi prašnike, nekatere imajo zelo močne trne po evropskih starših, druge so brez njih (t.i.damske burbonke). Prezimno trdnost so podedovale po kitajskih prednikih. Cvetovi so lahko zelo težki, tako da se poganjki upognejo navzdol. Barve cvetov so bela, odtenki rožnate, vijolične, rdeče, celo pisani. Nikoli pa ne bomo pri burbonkah našli rumenih ali oranžnih cvetov. Prva rumena vrtnica se je namreč pojavila pozneje, leta 1910, njen izvor pa so bili perzijski šipki. Vonj po evropskih damaščankah Ko se cvetovi, ki so polni, začenjajo odpirati, jim najbolj škoduje močan dež ali huda vročina. Veliko število venčnih listov se v tem primeru zlepi in cvet se ne odpre. Za burbonke je značilen močan vonj, ki so ga, tako kot tudi druge aromatične vrtnice, podedovale po damaščankah. Listi nekaterih sort imajo značilen vonj po smoli, kar potrjuje arhaičnost teh vrtnic. Borbonke v Kostanjevici zelo svobodno rastejo. Imajo dovolj prostora, da se razbohotijo in svobodno zacvetijo. Ne smemo jih pretirano rezati, ker bodo le poganjale zelene dele, cvetov pa ne bo. Tako kot pri sadnem drevju tudi za burbonke velja, da najlepše zacvetijo na upognjenih poganjkih. Občutljive za uši in pepelasto plesen Ob sajenju vrtnice založno pognojimo s fosforjem in kalijem, kar mora zadostovati za deset let, sicer pa za normalno rast potrebujejo še preperel hlevski gnoj. Zelo so občutljive za pepelasto plesen in uši. To še posebej velja za vrtnice v nasadu pri Frančiškanskem samostanu Kostanjevica v Novi Gorici, kjer je podsebna mikroklima in vrtnice jeseni ne odvržejo listov. Do danes se je hranilo le malo sort teh starih vrtnic, tiste pa, ki so se, so to gotovo zaslužile ali pa so imele srečo. Zbirka pri samostanu je največja javna zbirka burbonk na svetu, saj šteje okoli 70 različnih sort. Ljubitelji so brskali po muzejskih vrtnarskih katalogih in zbirali rastline, ki si jih lahko ogledate tudi izven obdobja cvetenja, saj nasad nikoli ni povsem brez cvetov. Marjetka Hrovatin 5552: Barva cvetov pri borbonkah se začne pri beli. 5556: Samostanski vrt na Kostanjevici nad Novo Gorico ima izjemno ugodno klimo za vrtnice 5557: najbolj bogati cvetovi so na upognjenih vejah. 5558, 5559: Cvetovi borbonk so zelo polni, ponekod se ne vidi niti prašnikov. .

Mon, 25. May 2020 at 07:55

175 ogledov

Betonske visoke grede
Visoke grede, postavljene v primerno okolje, z ustreznim finančnim, časovnim in kakršnim koli drugim vložkom, ki so potem tudi primerno izkoriščene, so prav gotovo pametna naložba. Ko pa česa od zgoraj naštetega ne zagotovimo, so lahko velik strošek za malo učinka in veliko slabe volje. Samo zato, ker so (trenutno) modne, še ne pomeni, da bi jih morali za vsako ceno imeti. Visoke grede imajo veliko prednosti: prva velika prednost je občutno večji pridelek na kvadratni meter vrtne površine. Dobro postavljene, sestavljene in vzdrževane visoke grede imajo lahko dva do trikrat večji pridelek od konkurenčnih klasičnih vrtnih gred. Vzrokov za to je več: pri pravilno sestavljenih visokih gredah so rastline deležne velike količine hranil in tudi toplote, ki izvira iz debele plasti razpadajoče biomase pod zemljo. Na visoki gredi so rastline »bližje soncu«, laže pridejo do deleža sončne svetlobe in toplote. Laže jih oskrbujemo in hitreje opazimo težave. Pri visoki gredi izkoristimo ne le njeno neto površino, pač pa tudi same stranice ter prostor okoli nje, kamor se lahko spuščajo npr. v visoki gredi kumare. Ob ali v visoko gredo lahko postavimo tudi ogrodja, plezala in opore za višje rastline in na ta način še povečamo njeno površino. Les je lep, a ne ostane tak vedno Največja prednost visokih gred je veliko manjši napor ob delu, saj se nam ni treba sklanjati ali nenehno počepati in vstajati, kot je to običajno ob delu na vrtu. Že samo zaradi tega bi bilo dobro na vrtu imeti vsaj eno ali dve visoki gredi – vsaj za tiste rastline, ki jih vsakodnevno nabiramo na vrtu (npr. solate, zelišča).  Odkar so modne, opažam vedo nove in nove ponudnike, izdelovalce visokih gred. Narejene iz lesa, pa če je še tako premišljeno izbran (najslabša je seveda smreka, a je veliko visokih gred prav iz tega lesa), ne bodo dolgega veka. Les pač na prostem prej ali slej propade. K današnjemu članku sta me napeljala dva dogodka: moja prijateljica in robniki, ki so ostali po urejanju dvorišča pred mojo hišo, ob katere se vedno znova spotaknem. Prijateljica si je pred štirimi leti v vrtnarski navdušenosti zamislila vrt, sestavljen iz visokih gred. Veselje so ji vsaj nekoliko grenili polži, a ga je bilo kljub temu obilo. Zdaj po štirih letih pa mi je sporočila, da bo grede morala razdreti in odstraniti. Zakaj? Ker so, lesene seveda, začele propadati in še ene sezone zagotovo ne bodo zdržale. Čaka jo torej spet veliko dela z urejanjem vrta. Velik minus za lesene visoke grede. Zakaj betonske visoke grede Zdaj pa k mojim robnikom. Rada imam preproste, učinkovite, dolgotrajne in ne predrage rešitve. Lesene visoke grede to po mojem niso, zato me je že nekaj časa žulil pogled na robnike (trideset mi jih je ostalo): kako bi jih lahko porabila? Še posebej zato, ker sem lahko na lastne oči opazovala, kako odlično je rasla zelenjava v betonskem kompostniku. Zgodaj spomladi posejane in posajene sadike so se zelo dobro počutile pod kopreno, napeto čez jeklene in plastificirane loke. Naletela sem na izdelovalca betonskih izdelkov, ki je imel isto idejo kot jaz, in je posebej za ta namen skonstruiral temelje robnikov, kot jim pravi, s pomočjo katerih lahko iz robnikov sestavimo poljubno dolgo in visoko betonsko visoko gredo. Če upoštevamo ceno in trajnost je betonska v primerjavi z leseno gredo veliko boljša izbira.  Zakaj ne betonskih visokih gred Prednosti so torej jasne. Slabostim pa se vseeno ne moremo povsem izogniti: elementi za betonsko visoko gredo so težki. Robniki morajo biti armirani, brez armature se bodo prej ali slej prelomili in naše delo bo zaman. Tudi robniki niso lahki: robnik dimenzije 30 x 5 x 200 cm tehta na primer 75 kilogramov. V avtu jih torej zagotovo ne bomo mogli pripeljati domov; potrebovali bomo prikolico ali dobrega prijatelja. Druga pomanjkljivost, na katero opozarjajo proizvajalci visokih gred, je, da so lesene visoke grede lepše od betonskih. To drži, a mislim, da zgolj zaradi lepote ni pametno delati izgube. Izberemo lahko obarvane elemente (poleg naravne dolgočasne betonske barve sta na voljo tudi siva in rjava) ali pa visoko gredo, ko je že sestavljena, pobarvamo z barvo za beton. Ko se bodo rastline v njej dodobra razrasle in jo prerasle, pa lepotne pomanjkljivosti zelo verjetno niti ne bomo več opazili. Proizvajalec tudi toplo priporoča, da robnike zabetoniramo. Velja ga ubogati. Ima pa zato takšna visoka greda slabost: dobro moramo premisliti, kje bo stala, saj jo bomo kasneje zelo težko prestavili. Bojca Januš

Mon, 25. May 2020 at 07:37

201 ogledov

Naša pozornost bo bogato poplačana
Tako izdatne vode pa ne zlijemo k vrtnici kar z vedrom ali s pomočjo cevi, ampak z desetlitrsko zalivalko, saj bo le tako voda počasi pronicala do korenin. Če vlijemo večjo količino vode naenkrat, je močan curek in voda odteče po površini zemlje, ta pa se zaskorji. Zalivanje mora biti tako izdatno, da voda prodre od 50 do 60 centimetrov globoko, kjer je večina vrtničnih korenin. Vrtnice imajo globoke korenine in lahko dobro uspevajo tudi v dolgih, vročih poletjih, v skoraj sušnih razmerah, posebno, če so dobre rasti. V takih razmerah pa so cvetovi manjši kot navadno in se tudi prej odprejo. Sonce lahko ožge cvetne liste. V času cvetenja vrtnic ne smemo zalivati v močni svetlobi, ker lahko na ta način škodujemo cvetovom. Najboljše je, če zalivamo zvečer. Pazimo tudi, da pri zalivanju ne zmočimo listov, saj so mokri listi vaba za okužbe. Najbolje je, če zalivamo s postano vodo. Vrtnice v cvetličnih loncih zalivamo vsak drugi dan, če je zelo vroče in suho, pa vsak dan. Pletje ali zastirka Greda z vrtnicami mora biti do čistega opleta in okopana. Listi s plevelom podraščenih vrtnic se zjutraj in po dežju precej pozno posušijo, čas, ko so listi omočeni, pa je bistven za uspešno glivično okužbo. Površinsko zemljo okopljemo po vsakem dežju, saj se na površini ne naredi skorja. Pri pletju okoli vrtnic nikoli ne smemo pregloboko prekopavati, da ne poškodujemo korenin. Enoletne plevele najlaže populimo z roko ali pa si pomagamo z majhno motiko. Proti plevelom pomagata tudi zastiranje ali zasaditev s podrastjo, ki ima plitve korenine. Če se vam zdi, da je dela s pletjem vrtnic preveč, je najboljša rešitev zastirka ali nasad nizkih pokrovnih rastlin s plitvimi koreninami. Ko spomladi vrtnice obrežemo in pognojimo, prekrijemo zemljo z osem centimetrov debelo plastjo zastirke. Tako zadušimo plevel, vzdržujemo primerno vlažnost in enakomerno temperaturo tal. Idealno je, če lahko za zastirko uporabimo dobro uležan hlevski gnoj, ki vsebuje tudi mnogo prepotrebnih hranilnih snovi. Če ga ne moremo dobiti, si lahko pomagamo z mletim lubjem ali drugimi lesnimi odpadki, lahko uporabimo slamo, pokošeno travo in še kaj. Odstranjevanje odcvetelih cvetov Odstranjevanje odcvetelih cvetov ima več pomenov. Je del vrtne higiene, saj se na propadajoče venčne liste v vlažnem vremenu rade naselijo glivične bolezni, predvsem siva plesen (Botrytis). Poletno rezanje je pomembno tudi zato, ker iz porezanih odcvetelih cvetov rastlina ne more razviti šipkov, zato svojo energijo preusmeri v oblikovanje novih cvetnih popkov in hitreje znova zacveti.   Številne sodobne sorte vrtnic so jalove, to pomeni, da sploh ne morejo razviti šipkov, pravimo, da se »čistijo same«. To ne pomeni, da pri njih odcvetelih cvetov ne strižemo, s škarjami na ta način uredimo tudi videz grmička. Stebla, na katerih so odcveteli cvetovi, ne morejo nadaljevati rasti v višino, obrastejo se lahko samo od strani. Odsluženi cvetni poganjek odrežemo nad listom, kjer brst še ni odgnal. Poleti režemo tako, da gremo s škarjami po steblu navzdol in odrežemo tik nad tistim listom oz stranskim poganjkom, ki je sestavljen iz petih lističev. Pri mnogocvetnicah, ki imajo cvetove v socvetjih, je tak list oziroma tanek poganjek s petimi lističi pogosto nižje od polovice višine poganjke. Ne bojmo se, odrežimo. Iz popka nad puščenim listom bo kmalu pognal nov socvetni poganjek. Cvetov ni treba rezati z vseh vrtnic. Pri tistih, ki cvetijo le enkrat na poletje, si želimo, da bi se razvil šipek, ki bo konec poletja okrasil in obarval grm. Ker so enkrat cvetoče navadno popenjavke in rožni grmi, ki so močne rasti, se ni bati, da bi jih zoreči šipek izčrpal. Divjaki iz podlage K poleni skrbi sodi rezanje divjakov, ki vedno poženejo iz zemlje. Poženejo pod cepilnim mestom, naravnost iz podlage, na katero je sorta cepljena. Navadno so tanjši kot poganjki žlahtnega dela in listi so bolj svetlo zelene barve. Tudi trni so drugačne barve in oblike kot pri žlahtnem delu. Listi teh poganjkov imajo pogosto sedem ali več lističev. Čim se pojavijo, jih moramo odstraniti, sicer izčrpavajo rastlino. Nekatere podlage bolj poganjajo kot druge, še posebej, če jih nismo posadili v pravo globino. Obilno poganjanje iz podlage je lahko posledica poškodb korenin zaradi zmrzali in tudi zaradi neprevidnega ravnanja z orodjem ali oporami. Poganjke iz podlage odstranjujemo tako, da z lopatko previdno odkopljemo prst da zagledamo cepljeno mesto. Prepričajmo se, da poganjek, ki ga mislimo odstraniti, res poganja niže od cepljenega mesta. Poganjke iz podlage odstranjujemo tako, da jih odčesnemo in odstranimo morebitne speče popke na mestu, kjer poganjajo. Ne smemo jih odrezati, saj bi podobno kot pri obrezovanju le spodbudili močnejšo rast. Včasih pa moramo tak poganjek vseeno odrezati, če poganja preveč globoko in če bi sicer lahko poškodovali ali izpulili vrtnico. Poganjki na deblu pri debelnih vrtnicah so tudi poganjki iz podlage, saj je pri teh vrtnicah podlaga še vse deblo do cepljenega mesta tik pod krošnjo. Navadno imajo neizrazite temno zelene liste, ki so značilni za podlago japonskega šipka (Rosa rugosa). Odstranimo jih tako, da jih odlomimo (pazimo, da ne zatrgamo lubja), ali jih odrežemo z nožem. Kolobar ali menjava zemlje Vrtnico lahko presajamo skoraj ne glede na starost, vendar je pri starejših verjetnost, da se bodo prilagodile, manjša. Brez težav pa lahko presadimo tri ali štiri leta stare vrtnice, vendar nikoli v stare grede z vrtnicami. Tudi pri vrtnicah namreč velja pravilo kolobarjenja in če se odločimo za nov vrtnični nasad, naj ne bo na tisti lokaciji, kjer smo najmanj dve leti že gojili vrtnice. Napadajo jih namreč vrtnične koreninske bolezni, koreninski laski pri novih sadikah so bolj občutljivi za te bolezni kot korenine starejših vrtnic, ki že rastejo na gredi. Če hočemo zamenjati samo eno ali dve vrtnici na gredi, izkopljemo veliko sadilno jamo (vsaj 45 cm globoko in vsaj 60 cm v premeru) in prst v njej zamenjamo s prstjo iz dela vrta, kjer nismo gojili vrtnic. Tega ne moremo storiti za celo gredo, zato je pametneje, da pripravimo nov nasad vrtnic na drugem mestu. Ker bo imela vrtnica ob presajanju gole korenine, bomo to opravilo prihranili za čas mirovanja, zdaj pa si lahko že delamo načrte v glavi in na papirju, poleg tega se v času cvetenja dobro vidi, kako vrtnice uspevajo in kaj je potrebno narediti za še lepši izgled teh lepotic. Marjetka Hrovatin

Fri, 22. May 2020 at 14:34

190 ogledov

Z mrežo prijazno nad insekte
Zelenjavo grizljajo in sesajo Najštevilčnejša in gospodarsko najpomembnejša skupina živalskih škodljivcev kmetijskih rastlin so žuželke. Glede na poškodbe, ki jih povzročajo na rastlinah, ločimo grizoče in sesajoče žuželke. Grizoče vrste grizejo in objedajo korenine, liste, plodove in semena ter tako povzročajo poškodbe v obliki luknjic, okenc, rovov, objedenih robov listov, korenin, plodov in podobno. Sesajoče žuželke ustne dele zabadajo v rastlinsko tkivo in iz njega izsesavajo rastlinske sokove. Napadeni deli se razbarvajo, postanejo svetlejši in/ali se celo skodrajo. Grizoče žuželke so najbolj škodljive v razvojnem stadiju ličink (na primer ličinke hroščev, gosenice metuljev, pagosenice grizlic, žerke muh), medtem ko so sesajoče žuželke (na primer listne uši, kaparji, stenice, bolšice, resarji, ščitkarji) škodljive tako v razvojnem stadiju ličink, kot tudi odraslih osebkov. Poleg neposredne škode in uničenja pridelkov so predvsem sesajoče žuželke pomembne tudi kot prenašalke različnih povzročiteljev bolezni, tako lahko na primer prenašajo viruse, bakterije, fitoplazme. Rastline ogrožajo tudi nekatere pršice. Pršice so drobni organizmi iz razreda pajkovcev. Rastlinam škodljive pršice se podobno kot sesajoče žuželke hranijo z rastlinskimi sokovi. Pomembna je gostota pletenja. Uporaba protiinsektnih mrež Pridelovalci zelenjave se že od nekdaj na zelo različne načine borimo proti škodljivcem. Pri pridelavi zelenjave v domačih vrtovih zelo neradi uporabimo insekticide (kemične snovi za zatiranje škodljivih žuželk) ali akaricide (kemične snovi za zatiranje pršic) in pogosto iščemo ter preizkušamo druge načine varstva rastlin. Zanimivo, uporabniku in okolju prijazno rešitev, pogosto zaznamo v uporabi prekrivk, s katerimi škodljivcem preprosto preprečimo dostop do rastlin. Med prekrivke sodijo tudi protiinsektne mreže. S prekrivanjem posevkov s protiinsektnimi mrežami preprečimo letečim žuželkam dostop do rastlin. Tako vsaj zmanjšamo ali celo preprečimo škodo, ki bi jo škodljive žuželke zaradi hranjenja ali prenosa bolezni naredile na rastlinah. Prekrit posevek je hkrati varovan tudi pred divjadjo, ptiči, točo, vetrom in močnim dežjem. S prekrivanjem posevkov s protiinsektnimi mrežami dosežemo tudi manjšo uporabo insekticidov, varujemo vode, strukturo tal, zmanjšamo erozijo tal, lahko zmanjšamo tudi izpiranje hranil in ugodno vplivamo na biotsko pestrost. Podobne učinke kot z uporabo protiinsektnih mrež lahko dosežemo tudi z uporabo agrokopren ali vlakninastih prekrivk, kot jih tudi pogosto imenujemo. Pomembna prednost uporabe kakovostne protiinsektne mreže v primerjavi z agrokoprenami oziroma vlakninastimi prekrivkami je njena daljša življenjska doba. Pravočasno prekrivanje S prekrivanjem posevkov lahko rastline uspešno varujemo pred škodljivci le, kadar na rastlinah ali v tleh v času prekrivanja ni škodljivcev. Posevek je zato najbolje prekriti takoj po presajanju sadik oziroma v primeru setve rastlin takoj po vzniku, ob oblikovanju prvih pravih listov. Če škodljivcev v času setve oziroma vznika ali v času presajanja sadik še ni, prekrivanje ni smiselno. Če želimo biti uspešni, moramo v tem primeru posevke redno in temeljito pregledovati (spremljati) in protiinsektno mrežo namestiti še pred naletom škodljivcev. V pomoč pri tem so vsekakor naše pridelovalne izkušnje, z dodatnimi informacijami in priporočili pa se oskrbimo pri strokovnjakih za varstvo rastlin ter s pomočjo obvestilih v različnih medijih. Koloradski hrošč je grizoča žuželka. Neposredno ali s konstrukcijo Neposredno prekrivanje s protiinsektno mrežo je priporočljivo pri zelenjadnicah, ki imajo dobro nosilnost (na primer pridelava kapusnic in solatnic). Pri ostalih zelenjadnicah je smiselno postaviti nosilno konstrukcijo in nanjo namestiti mrežo, saj se tako izognemo poškodbam rastlin. Če prekrivamo posevek, ki so ga škodljivci že napadli, mreža ne bo imela želenega učinka. Škodljivec se pod mrežo razmnoži celo bolj kot v nepokritem posevku. Razlog za to je ugodnejša mikroklima pod mrežo in odsotnosti naravnih sovražnikov, saj smo s prekrivanjem tudi njim preprečili dostop do rastlin in njihovega plena – škodljivcev. Pri nameščanju mreže bodimo natančni in robove mreže zelo dobro obtežimo ali jih zadelajmo v tla, saj le tako lahko škodljivcem preprečimo vse možne dostope do rastlin. Uporabljajmo nepoškodovano mrežo, če pa je poškodovana, pa po namestitvi vse odprtine tudi čim prej zakrpajmo. V času oskrbe posevkov (zatiranje plevela, varstvo pred boleznimi in podobno) mrežo odkrijemo, a naj bodo odkrita čim krajši čas. Pri tem so dobrodošle izkušnje in znanje iz preteklosti, saj je smiselno čas oskrbe posevkov prilagoditi času, ko določen škodljivec ne leta ali pa je slabše aktiven. Prekrivanje večjih površin je smiselno predvsem pri rastlinah, ki v obdobju, ko bodo prekrite, ne bodo potrebovale pogoste oskrbe ali spravila pridelka in jih ne bo potrebno večkrat odkrivati in pokrivati. Pri uporabi mreže v vrtovih teh težav seveda nimamo. Stranski učinki prekrivanja S prekrivanjem posevkov vplivamo na mikroklimo v posevku (osvetlitev, vlažnost, temperatura). Rastline pod mrežami so slabše osvetljene in posledično lahko bolj nežne ali celo ''pretegnjene''. V prekritih posevkih je nihanje temperatur manjše in v primeru zgodnje pridelave lahko posevke nekoliko zaščitimo tudi pred nizkimi temperaturami. Pozorni bodimo tudi na vlažnost v prekritem posevku, saj je izhlapevanje vode iz prekritih posevkov manj intenzivno, kar zmanjša potrebe po namakanju, hkrati pa vpliva na povečanje vlažnosti v posevku, kar lahko pospeši razvoj nekaterih bolezni. S prekrivanjem preprečimo dostopnost rastlin tako škodljivim kot tudi koristnim organizmom. Zato bodimo pozorni, da pri pridelavi rastlin, ki jih pridelujemo zaradi plodov ali semen, posevki ne bodo prekriti v času cvetenja, saj smo s prekrivanjem preprečili tudi dostop opraševalcev do rastlin. Izbira protiinsektne mreže Protiinsektne mreže so iz različnih materialov in so lahko tudi različnih barv. Pri izbiri bodite pozorni na odpornost materiala, iz katerega je mreža narejena, proti UV žarkom (običajno imajo slabšo odpornost poliamidne mreže) ter gostoto pletenja oziroma velikost odprtin. Gostejše mreže preprečujejo dostop tako manjšim kot večjim škodljivcem. Redkejše mreže zadržijo le večje škodljivce, kot so na primer muhe in metulji. Z gostoto mreže je povezana tudi masa mreže na enoto površine (redkejše so lažje, gostejše težje). Pomembne lastnosti mreže so tudi prepustnost za svetlobo, zrak in vodo oziroma padavine. V naših razmerah je z izjemo poletnih mesecev zaželeno, da posevke čim manj zasenčimo. Ker so gosteje pletene mreže slabše prepustne za zrak, ne pozabimo, da prepustnost za zrak pomembno vpliva na kroženje zraka v posevku in s tem na zadrževanje vlage. Te mreže so prepustne za vodo in lahko v primeru močnejših nalivov ublažijo udarce kapljic na rastline in tla. Za trajnost mreže in nameščanje so pomembni še podatki o elastičnosti in odpornosti mreže proti trganju, odpornih robovih, odpornosti proti plesnenju in gnitju ter odpornosti proti kemikalijam in čiščenju. Ob pozorni rabi lahko iste mreže uporabljamo večinoma od 3 do 5 let, nekatere celo do 10 let. Tudi v sadovnjaku in pri jagodičju V primeru pridelave vrtnin za domače potrebe je uporaba protiinsektnih mrež zelo priročna zadeva, saj lahko s pravočasno in strokovno uporabo zmanjšamo ali celo odpravimo uporabo insekticidov v posameznih vrtninah. Protiinsektne mreže so in bodo dobrodošel pripomoček tudi pri pridelavi jagodičevja, drugega sadja in grozdja v domačih ohišnicah, saj poleg plodove vinske mušnice (Drosophila suzukii) pridelavo ogrožajo tudi drugi škodljivci (na primer marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys)), ki jih zgolj z uporabo insekticidov ne bomo uspeli zadovoljivo obvladovati. Tako kot pri vseh ukrepih, je tudi za uporabo protiinsektnih mrež potrebno nekaj znanja in izkušenj, saj smo le tako lahko uspešni. Iris Škerbot

Fri, 22. May 2020 at 14:17

201 ogledov

Mačje oko
Mačke so plenilke, zato je njihovo vidno polje usmerjeno naprej. Tako kot mi gledajo binokularno in imajo podobno očesno zgradbo, vendar je mačje oko še dodatno specializirano za gledanje v poltemi. Njihovo oko lahko zazna šestkrat nižjo jakost svetlobe od človeškega. Mačje oko je v primerjavi z vsemi drugimi domačimi živalmi sorazmerno največje glede na velikost glave. Temu primerno je povečana tudi velikost mačje zenice, kar omogoča, da lahko ponoči prestreže kar petdeset odstotkov več svetlobe kot človeška. Roženica, zenica in leča so v primerjavi z našo večje, optična razdalja med njimi pa manjša, zaradi česat lahko leča bolj učinkovito fokusira tudi najmanjšo svetlobo in jo usmeri na mrežnico. Prav zaradi debelejše leče je mačje oko od strani videti kot stekleno. Prilagojena zenica To kar je za mačke brez dvoma prednost ponoči, pa bi lahko postalo velika težava podnevi, če mačje oko ne bi imelo še ene posebnosti, in sicer prilagojeno zenico. Pri večini velikih mačk se tako kot pri nas zenica oži krožno (cirkularno), le da se lahko zapre še tesneje od naše. Pri domačih mačkah in še nekaterih drugih malih felinih pa se zenica zapira v obliki reže, kar jim omogoča zelo natančno uravnavanje svetlobe in na ta način izjemno dobro zaščito pred bleščanjem. Odboj svetlobe Najbolj poznana značilnost mačjega očesa, zaradi katere so jim Stari Egipčani pripisovali božanske lastnosti in so jih demonizirali v srednjem veku ter po kateri se v našem času imenujejo odbojniki na obcestnih oznakah, je značilen zelen ali zlat odboj svetlobe, ki ga opazimo, ko v temi osvetlimo mačje oko. Ta odboj nastane podobno kot v kristalnem ogledalu, in sicer na hrbtnem delu leče. Posamezni fotoni svetlobe, ki jih ni prestregla mrežnica, potujejo do zadnje strani leče, tu pa jih tapetum odbije nazaj na mrežnico. Na ta način oko zbere še dodatno svetlobo in poveča sposobnost vida v globokem mraku. Zanimiv je podatek, da se ta sposobnost razvije šele med dvanajstim do štirinajstim tednom starosti mladičev. Najverjetneje zato, ker je to starost, pri kateri se začnejo mladi mucki preskušati v svojih lovskih sposobnostih. Tretja veka Mačje oko ima še eno lastnost, s katero se ljudje ne moremo pohvaliti, in sicer tretjo veko. Tanka, bela membrana je pogost razlog za šok mačjega lastnika, ki pri svojem ljubljencu naenkrat namesto očesa zagleda belo mreno. Ta za mačke popolnoma naraven pojav lahko včasih opazimo pri mački, ki je bila nepričakovano izpostavljena močni svetlobi. Tretja veka kot filter prekrije oko in prestreže svetlobo. V takem trenutku mačka svetlobo le zaznava, ni pa sposobna videti detajlov. Takoj ko se osvetlitev zmanjša, se veka umakne in mačje oko spet postane iskrivo. Razlog za pojav tretje veke je lahko tudi tujek v očesu ali pa določeno bolezensko stanje. Presenetljiv je podatek, da mačje solze ne vsebujejo določenega encima, ki človeško oko varuje pred bakterijsko okužbo. Mačke tudi zelo poredko oziroma neenakomerno mežikajo. Včasih samo enkrat v minuti. Pogled v barvah Mačke ločijo nekatere barve, vendar je njihov vidni barvni spekter precej skromnejši od našega – cena, ki jo plačujejo za neprimerljivo boljši vid v polmraku. V mraku je pokrajina tudi v naših očeh videti sprane sivkaste barve. Tako mi kot mačke, oboji imamo sprejemnike, receptorje za zaznavanje svetlobe in barv v očesni mrežnici (retini). Receptorji za barvo imajo obliko stožcev, svetlobo pa zaznavajo celice v obliki paličic. Stožčaste celice se pojavljajo v treh različnih oblikah, ki zaznavajo svetlobo določenega barvnega spektra, podobno kot deluje barvni televizor. Zaznavanje jakosti svetlobe na paličastih receptorskih celicah bi lahko primerjali s črno-belo televizijsko sliko. Razmerje med številom stožčastih in paličastih receptorjev v mrežnici mačke je 1 : 25, pri ljudeh pa 1 : 4. To povsem jasno pove, zakaj vidijo mačke v mraku neprimerno bolje od nas. Vedenjske in fiziološke raziskave so pokazale, da mačke še najbolje vidijo zeleno barvo in precej slabše modro. 
Teme
psi avstralski ovčar

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

11.11.2018 20:00

Dobra ideja za...

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Avstralski ovčar