Poletna pridelava bučk
Temu primerno je velika tudi ponudba različnih sort in hibridov. Bučke so odličen vir antioksidantov (beta karoten), vitaminov, mineralov in tudi vlaknin.
Več deset vrst
Bučke (Cucurbita pepo L.) prištevamo v družino Cucurbitaceae – bučevke. Mednje štejemo več deset vrst buč, ki se med seboj razlikujejo po obliki rasti (plazeče ali grmičaste – sedeče), obliki plodov (podolgovati, okrogli, ploščati, hruškasti, v obliki »rožice« …) in namenu uporabe (jedilne, za krmo, okrasne, muškatne). Cukini oblikujejo grmičasto rast in ne razvijajo plazečih stebel ali vrež. Lahko jih gojimo na prostem ali v zavarovanih prostorih (rastlinjakih). V Sloveniji tržna pridelava v glavnem poteka na prostem, zgodnejši, spomladanski ter pozni jesenski posevki so zasnovani za pridelavo v rastlinjakih, plodove pobiramo bodisi zgodaj spomladi ali pozno jeseni, dokler nam temperature to pač omogočajo.
Poletni posevek bučk
Navadno ga zasnujmo iz prej vzgojenih sadik s koreninsko grudo, ki sredi poletja po presajanju kar nadaljujejo z rastjo in se ob ugodni poletnih temperaturah ter dolgem dnevu lepo in hitro razvijajo. Sadika kmalu po presaditvi iz spleta kakovostnih korenin v koreninski grudi požene korenine čim globlje, kolikor to omogočajo tla. Te rastlini omogočajo črpanje vode in hranil za dobro oblikovanje cvetov in kasneje plodov. Bučka potrebuje veliko hranil, ugajajo ji dobro založena tla z vsemi osnovnimi hranili (dušik, fosfor, kalij). Zato bučke za uspešno pridelavo sadimo na dobro pognojena in založena tla, najbolje uspevajo kar na kompostnem kupu, kjer je delež organske snovi visok in so tla sposobna ponuditi veliko hrane in vode. Na kislih tleh ne uspevajo dobro, najbolje v takih s pH vrednostjo od 5,6 do 6,8. Sadike posadimo v prerahljana tla, najbolje, če so pokrita s folijo, položenim kapljičnim namakalnim sistemom, ki nam bo v poletno vročih dneh še kako prišel. Buče sadimo v vrste ob kapljično cev. Ko izrezujemo luknje v folijo, pazimo na primerno razdaljo med sadikami. Ta je za grmičaste sorte od 45 do 80 cm med sadikami. Zadostuje tudi 50 cm, v takšnem primeru bodo grmički bučk tvorili lepo in gosto strnjeno vrsto, kjer bo zaloga hranil in po kapljicah dodajana voda obrodila sadove truda vsakega vrtnarja.
Cvetovi in plodov
Na isti rastlini se najprej oblikujejo moški, za njimi pa še ženski cvetovi. Značilno zvončasti in globoki ženski in moški cvetovi se med seboj ločijo po videzu. Ženski cvet ima kratek in debel pecelj in na dnu vidno oblikovano podraslo plodnico, ki nakazuje nastajajoč plod – bučko. Seveda je v ženskem cvetu razvit pestič, ki je nastal iz vsaj treh plodnih listov. Moški cvetovi so na daljših pecljih in brez omesenelo vidne plodnice, a z dobro vidnim medovnikom (moškim spolnim organom), ki so nastali iz treh prašnikov in imajo zarasle prašnice. Visoke poletne temperature (od 20 do 28 C) negativno vplivajo na nastanek ženskih plodov in posledično plodov. Zanimiv je tudi način cvetenja: zacvetijo (odpirajo cvetni venec) takoj po sončnem vzhodu in že v zgodnjih popoldanskih urah začenjajo veneneti. To pomeni zelo kratek čas za oploditev s pomočjo žuželk, denimo čebel, za katere je tudi znano, da pri temperaturah nad 32 °C manj aktivno letajo in zato slabše oprašujejo. Bučka je botanično zaprta in sočna jagoda, plod, ki ga imenujemo »pepo«, kar se odraža v botaničnem poimenovanju buče (Cucurbita pepo L.). Plodovi so lahko zelo različnih oblik in barv. Cukine pobiramo, ko so mladi, pogosto tudi skupaj s cvetom. Cvetovi so v kulinariki zelo cenjeni in jih pripravljajo na različne načine. Lahko jih ocvremo tako kot bezgove cvetove.
Poletna oskrba
Rastline poleti redno oskrbujemo z vodo in s hranili. Če smo posevek posadili na s folijo prekrita tla, ni potrebno okopavati. Če uporabljamo naravne materiale za zastiranje, jih obnavljamo in tako poskrbimo, da v bližini rastlin ni plevela in je višja talna vlaga. Če smo bučke posadili na prevetreno, sončno lego, bodo dobro uspevale. V takšnih posevkih ne bo težav z boleznimi (npr. pepelovko na listih). Poleti rastline krepimo s pripravki iz alg ali aminokislin, še posebej ob vremenskih ekstremih, kot so vročina, suša in toča. Nanos teh snovi s pršilko skozi liste pomaga rešiti in zmanjševati nastali stres. Priporočam pridelavo bučk pod senčilno ali protitočno mrežo. Obe dobro senčita pred močno poletno sončno pripeko in hkrati tudi mehansko preprečujeta poškodbe, ki jih povzroči toča, ki lahko zelo poškoduje velike bučkine liste in plodove.
Plodove redno in sproti pobiramo. Zaostali in večji plodovi zavirajo razvoj novih, zato se bo intenzivnost oblikovanja plodov mladih bučk zelo zmanjšala. Uspešne pridelave buč ni brez vode. V plodu buče je 95 do 97 % vode, zato ne bo plodov, če nismo dodatno namakali in če je vroče ter suho. Ker je toliko vode tudi v cukinih, teh bučk ne moremo prav dolgo skladiščiti. Veliko bolje jih je uživati sveže in jih porabiti v dnevu ali dveh. Ob koncu poletja, ko nastopi čas priprave različnih zelenjavnih shrankov (vložnin), so tudi bučke pogosta sestavina v kisli ali tudi sladki obliki. Takrat porabimo tudi tiste plodove, ki smo jih pobrali prevelike. Ker imajo čvrstejšo lupino, lahko počakajo na čas, ko vlagamo zelenjavo ali delamo bučne zavitke.
Igor Škerbot
BODITE V CVETJU VSE LETO. NAROČITE REVIJO MOJ MALI SVET. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.