Ob vsakem zalivanju, s katerim izpiramo hranila iz zemlje, rastline dognojujemo z ustreznimi mineralnimi gnojili. Še posebej enoletnice, ki obilno cvetijo, so velike porabnice hranil, saj živijo le eno poletje in se takrat pokažejo v vsej svoji lepoti. Če je zelo vroče in so rastline izpostavljene močnemu soncu, naj ima gnojilo več fosforja in kalija, predvsem kalij utrjuje rastline. Poletno sonce daje rastlinam po eni strani moč za bujno cvetenje, po drugi pa se zaradi njegove moči lahko hitro posušijo. Če je zelo huda vročina, jih je potrebno zalivati dvakrat na dan, zgodaj zjutraj (upoštevajmo, da bo ob desetih sonce že tako močno, da bo voda izhlapela , še preden jo bodo rastline lahko uporabile) ter pozno zvečer okoli desetih, ko se rastline že nekoliko ohladijo.

Ščipamo ali režemo

Če želimo, da bodo balkonske cvetoče rastline cvetele vse poletje, moramo to spodbuditi z odstranjevanjem odcvetelih cvetov. V najhujši julijski vročini kljub temu ne bodo najbolj bujne, saj takrat varčujejo z energijo. Pri izrazu trebljenje morda pomislimo na pretirano redoljubnost, vendar je to kar potrebno tako za videz rastlin kot za čas cvetenja. Če torej odcvetele cvetove redno odstranjujemo, bo rastlina nastavljala vedno nove, kar je seveda njeno poslanstvo. To je še posebej pomembno pri tistih rastlinah, ki zelo rade semenijo in takoj po začetku razvoja plodov nehajo cveteti.

– Ovenele cvetove lahko večinoma preprosto oberemo z rastlin ali jih odščipnemo z nohti, za odstranjevanje odcvetelih socvetij pa je treba včasih uporabiti vrtnarske škarje.    

– Pri pelargonijah odstranjujemo cela odcvetela socvetja skupaj s pecljem, ki ga odlomimo na kolencu, kjer se pecelj stika s steblom. Nekatere vrste in sorte povešavih pelargonij kar same odvržejo odcvetela socvetja.

– Med trebljenjem odcvetelih cvetov odstranite z rastlin tudi porumenele ali uvele liste ter polomljene in drugače poškodovane poganjke, ki jih je treba odrezati vse do nepoškodovanega območja, da se bo rezna ploskev hitro zacelila in se ne bo okužila.

Pri številnih vrstah rastlin lahko obdobje cvetenja podaljšamo s prirezovanjem. To je mogoče predvsem pri nekaterih poletnih cvetlicah, na primer visečih lobelijah in obmorskih grobeljnicah, ki imajo po prvem junijskem ali majskem bujnem cvetenju kratek premor. S prirezovanjem odcvetelih poganjkov za dobro tretjino njihove dolžine lahko ta premor skrajšamo in spodbudimo naslednje cvetenje. To se pogosto obnese tudi pri nekaterih  vrstah in sortah grmičastih marjet ali margerit, pri katerih je treba poganjke skrajšati kar za četrtino dolžine.

Privezovanje in podpiranje

Visokorasle in le zmerno toge rastline je treba med rastjo pravočasno privezati k primernim oporam, še zlasti, če so na vetrovnih rastiščih. Čvrsto oporo potrebujejo tudi mlade, visokodebelno gojene rastline v čebričkih ter sadike okrasnega sadnega drevja. Še boljše od lesenih količkov so lahke in proti trohnenju odporne bambusove palice. Paličaste opore potisnemo previdno in čim globlje v substrat, vendar ne tik ob steblu rastline, da preveč ne poškodujemo rastlin. Za privezovanje rastlin k opori je najprimernejša ne preveč tesno zavezana zanka v obliki osmice, ki onemogoča zažiranje vezi v steblo rastline. Vez potegnemo najprej okoli stebla, jo nato prekrižamo med steblom in oporo in končno zavežemo okrog opore. Enak način privezovanja se obnese tudi pri razpeljavi vzpenjavk, katerih poganjki nimajo lastnih prilagoditev za oprijemanje podlage.

Za opore bi lahko uporabili še različne druge priprave. Okrog poganjkov rastlin, ki se nagibajo na vse strani, po navadi postavimo oporne obroče, ki držijo nato poganjke skupaj. Posebne kovinske opore so za težko krošnjo rastlin, gojenih v obliki visokodebelnega drevesca. Vzpenjavkam z zmerno dolgimi poganjki je najbolje v cvetlične posode za oporo namestiti žične loke, vse druge vzpenjavke pa potrebujejo pravo vzpenjalno ogrodje, na katerega je treba vsaj nekaterim poganjke privezati.

Rez zgodaj cvetočih lesnatih rastlin

V čebričkih gojenim rastlinam je treba večinoma že spomladi prirezati poganjke, včasih pa je treba vzeti v roke vrtnarske škarje tudi poleti. Prirezati jen treba predvsem grdo rastoče, moteče in poškodovane  ali suhe poganjke, ki jih odrežemo čisto pri dnu oziroma na razvejišču. Rez napravimo nad popkom, ki gleda navzven. Na podoben način z delnim obrezovanjem očistimo in polepšamo  tudi posodovke in lesnate vzpenjavke. Močnejšega obrezovanja pa se lahko lotimo pri spomladi ali zgodaj poleti cvetočih lesnatih rastlinah, na primer pri okrasnih češnjah. Tem rastlinam takoj po končanem cvetenju izrežemo vse prestare veje. Drugače pa je grobo poletno obrezovanje priporočljivo le za nekatere  rastline z okrasnimi listi (na primer pušpan), ki jih je treba z obrezovanjem dekorativno oblikovati – začetniki naj jih najprej obrežejo v obliki krogle ali piramide, pozneje pa lahko tudi v zahtevnejše vzorce ali figure.