Cesarski tulipan

Logarice so velika skupina čebulnic s številnimi predstavniki, najbolj zanimiva socvetja pa požene cesarski tulipan (Fritillaria imperialis). Cesarski tulipan je v Evropo prispel istočasno kot tulipani, to je v 16. stoletju, ko ga je iz Turčije prinesel botanik Carolus Clusius. Cesarski tulipan se je hitro razširil po Evropi, saj je navduševal s svojimi zvonastimi cvetovi obešenimi pod kroni podobni rozeti listov na vrhu cvetnega stebla. Čebulico cesarskega tulipana, ki lahko doseže tudi do 13 cm obsega, posadite jeseni. Za uspevanje potrebuje rahlo bazičen substrat, zato ga na kislih tleh posadite v lonce. Čebulice posadite precej globoko (približno 30 cm), saj je preplitvo sajenje eden izmed najpogostejših razlogov, da ta rastlina ne zacveti. Na vrtu ga ne presajajte vse dokler se ne namnoži, saj ne mara tovrstnih motenj.

Poleg izvorne oblike z oranžnimi cvetovi imamo na voljo tudi sorte z rumenimi in rdečimi cvetovi. Za živahno rumene cvetove izberite sorto ‘Maxima Lutea’, ki je čudovit cesarski tulipan z do 6 cm velikimi cvetovi. Za nekoliko temnejše oziroma rdečkaste tone kot pri botanični vrsti pa izberite sorto ‘Wiliam Rex’.

Baklasta lilija

Baklaste lilije (Kniphofia) so lep predstavnik afriške flore. Svoje ime so dobile po nemškem zdravniku in botaniku Johannu Hieronymusu Kniphofu. Baklaste lilije so trajnice z dolgimi, travam podobnimi listi, ki pri nekaterih dosežejo do 1,5 m dolžine. Sredi listne rozete pozno poleti poženejo cvetna stebla z živahno obarvanimi socvetji. Barve cvetov se med vrstami in sortami nekoliko razlikujejo, pri vseh pa so obarvani v tople tone rumene, oranžne in rdeče barve.

Na gredi jih posadite na sončno rastišče. Baklaste lilije načeloma dobro prenašajo sušo, vendar bodo uspevale bolje, če jih boste ob sušnem vremenu občasno zalili.

  Knifofija

Inkovska lilija

Za razliko od baklaste inkovska lilija izvira iz tropskih in subtropskih predelov Amerike. Zanjo je značilna membrana, ki povezuje med seboj vse prašnike v cvetu. Po tej membrani je inkovska lilija dobili tudi znanstveno ime – Hymenocallis, kar v grščini pomeni »lepa membrana«.

Čebulice inkovske lilije posadite tako, da bo vrat čebulice malo nad površino substrata. Substrat naj bo bogat z organsko snovjo, vendar mu dodajte tudi nekaj grobega peska, da bo boljša odcednost. Takoj ko se pojavijo prvi listi, začnite rastline redno zalivati. Vsaka dva tedna rastlino zalijte še z razredčenim mineralnim gnojilom. Inkovske lilije bodo najbolje uspevale na soncu ali v polsenci. Za resnično enkratne cvetove poskusite z vrsto Hymenocallis x spofforthiae ‘Sulphur Queen’, ki požene prelepe bele cvetove s pridihom zelene in rumene. Cvetovi tudi lepo dišijo.

Himenokalis

Kamas

Kamas je skupina čebulnic, ki izvirajo iz Severne Amerike. V naravi naseljujejo mokre travnike, ki jih preplavijo s svojimi modrimi ali belimi cvetovi.

Kamas je zanimiv tudi zaradi svoje vloge, ki jo je igral v prehrani staroselcev. Ti so naravne populacije kamasa (Camassia squamash) vzdrževali s pletjem in gnojenjem. Vsaka družina je imela v oskrbi svoje območje, ki ga je potem predajala iz roda v rod. Čebulice so pobirali in pražili ali kuhali in jih potem uživali, podobno kot sladki krompir, saj imajo visoko hranilno vrednost na račun vskladiščenega inulina.

Na vrtu lahko kamas uporabimo tudi za naturaliziranje med trato, vendar je potrebno opozoriti, da listi poleti zelo počasi rumenijo in odmrejo, kar bo lahko otežilo košnjo.

Šternbergija

Morda ste na vrtovih kdaj opazili rumene žafrane, ki cvetijo v jesenskem času? To niso žafrani, temveč šternbergija. Šternbergija je rod z osmimi predstavniki, med katerimi na okrasnih vrtovih najpogosteje opazimo rumeno šternbergijo (Sternbergia lutea).

Šternbergija

Šternbergije so živahne rastline, ki bodo s svojimi cvetovi odlično popestrile jesenske dni. Posadite jih lahko v lonec ali na gredo, kjer lahko ustvarite čudovite cvetoče preproge. V začetku jeseni jih posadite 15 cm globoko in nato pustite več let na istem mestu, da bodo rastline zrastle v čudovite cvetoče kupčke polne rumenih cvetov.

Omenjene čebulnice so nekoliko redkejše na naših okrasnih vrtovih, vendar se jih ne splača posaditi le zaradi čara novitete. Že same po sebi imajo namreč dovolj prikupnosti, da lahko polepšajo in popestrijo vaše okrasne zasaditve s svojimi čudovitimi cvetovi.

Matevž Likar