V Sloveniji uspeva raztreseno od nižine do sredogorja, više se pojavi zelo redko. Najprej jo opazimo na Dolenjskem in Notranjskem, medtem ko na Primorskem zaradi višjih temperatur zacveti mesec dni kasneje. Na Kraškem robu najdemo posamezne cvetoče primerke še konec oktobra. Razen na pokošenih travnikih, orhidejo opazimo tudi na zgodaj popasenih pašnikih, na robu vinogradov in v visokodebelnih sadovnjakih.

Travniki morajo biti pokošeni že sredi avgusta, še preden rastlina iz listne rozete požene steblo z belim socvetjem. Ker je rastlinica visoka le od 7 do 20 cm, jo zlahka spregledamo, saj je večinoma nižja od ostalih travniških rastlin. V življenjskih okoljih, kjer jeseni uspeva večja populacija zavitih škrbic, bodo spomladi zelo verjetno uspevale tudi kukavičevke iz rodu mačjih ušes (Ophrys), kukavic (Orchis, Neotinea), navadni kukovičnik (Gymnadenia conopsea) in piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis).

Listi prezimijo

Botaniki in ljubitelji divjerastočih orhidej tej vrsti namenjajo veliko pozornosti, saj imajo posamezne zavite škrbice zanimiva socvetja, ki so sestavljena iz različno oblikovanih spiralasto razvrščenih majhnih belih cvetov. Kratko sivozeleno steblo v času cvetenja nima več pritličnih jajčastih listov, saj so se že posušili. Ob strani cvetoče škrbice namreč že poganjajo listi nove rozete, ki prezimijo, iz njih naslednje leto zraste nova rastlina.

Poletna škrbica

Zaviti škrbici je podobna, a zelo redka poletna škrbica (Spiranthes aestivalis). Ta vrsta v Sloveniji cveti julija in avgusta po povirnih barjih Bloške planote. Pritlični listi pri tej vrsti ne prezimijo, temveč se posušijo skupaj z rastlino. Poleg zelo različnih življenjskih prostorov obeh orhidej je to je eden od znakov, po katerem obe vrsti razlikujemo.

Zavita škrbica je predvsem zaradi pretiranega gnojenja, načina košnje in spreminjanja rabe travnikov pri nas redka. Z Uredbo o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah Slovenije, je tako kot vse ostale naše kukavičevke zavarovana. V Rdečem seznamu ogroženih rastlinskih in živalskih vrst Slovenije je uvrščena med ranljive vrste naše flore.

Besedilo: Branko Dolinar

Fotografije: Branko Dolinar in Amadej Trnkoczy