Med številnimi cvetočimi vzpenjavkami, ki odlično opravljajo te naloge si posebno mesto zaslužijo sroboti, s katerimi lahko popestrimo skoraj celotno obdobje od sredine pomladi pa vse do jeseni.

Zgodnji sroboti
Prve cvetoče srobote lahko občudujemo že zgodaj spomladi. Takrat svoje cvetove odprejo planinski srobot (Clematis alpina), gorski srobot (C. montana) in armandov srobot (C. armandii). To se zgodi med začetkom aprila in sredino maja. Njihovi cvetovi so navadno nekoliko manjši v primerjavi s cvetovi preostalih skupin srobotov, so pa zato številčnejši.sekakor nadomestili z njihovo številčnostjo. Zgodnji sroboti cvetijo na lanskih poganjkih. Letošnji poganjki bodo tako osnova za cvetove prihodnjega leta, zato moramo to skupino rezati takoj po cvetenju oz. najkasneje do konec junija. Sroboti iz te skupine tudi ne potrebujejo rednega obrezovanja. Boste pa tako laže ohranjali rastline primerne velikosti. Prevelike rastline, ki niso bile redno rezane in bi jih želeli sedaj zmanjšati, lahko nekoliko zredčite in postopno pomladite z ustrezno rezjo, a je včasih bolje, če jih nadomestite z novimi.
Čudovit predstavnik te skupine srobotov je oblika gorskega srobota C. montana var. grandiflora, ki požene za to skupino nekoliko večje cvetove v popolnoma beli barvi. Za čudovit planinski srobot izberite sorto ‘Frances Rivis’ z zvonastimi cvetovi, ki imajo nekoliko svedrasto rasle cvetne liste v modrikasto-vijoličnih tonih. Dobra izbira je tudi sorta C. armandii ‘Appleblossom’, ki je eden izmed najbolj priljubljenih zimzelenih srobotov. V začetku aprila bodo njegove poganjke krasili nežno rožnati povešavi cvetovi. Slaba stran tega srobota pa je, da za uspešno prezimitev potrebuje zimsko zaščito.

Veliki cvetovi za glavno sezono
Za prvo skupino bodo svoje velike cvetove odprli sroboti znanih sort, kot so ‘The President’, ‘Miss Bateman’ in ‘Lasurstern’. Njihove cvetove boste lahko občudovali med majem in julijem. Pozneje še pocvitajo z nekoliko manjšimi cvetovi, ki pa vseeno popestrijo vrt. Tudi ti sroboti zacvetijo na lanskih poganjkih, vendar jih vseeno obrezujemo že konec zime. Začnite na vrhu poganjka in mu sledite do prvega velikega para brstov. Rez opravite nad tem brstom.
Odličen predstavnik te skupine je dišeči srobot (C. florida var. florida) ‘Sieboldiana’ z belimi cvetove, ki jih popestrijo široki vijolični prašniki in zelena sredina cveta. Popolnoma bele cvetove ima C. florida var. flore-pleno, ki požene polne kremasto bele cvetove s pridihom zelene barve.

Pozno cvetoči sroboti
Zadnja skupina vključuje vse pozno cvetoče srobote, ki ne bodo odprli svojih cvetov pred sredino junija, bodo pa zato cveteli vse do jeseni. Njihovi cvetovi so nekoliko manjši v primerjavi s prejšnjo skupino, vendar še vedno večji kot pri zgodnjih srobotih. Tudi v tej skupini najdemo nekatere priljubljene sorte, denimo ‘Jackmanii’, ki jih lahko pogosto najdemo v vrtnarijah. Sroboti iz te skupine cvetove razvijejo na letošnjih poganjkih, kar pomeni, da rastline potrebujejo močan rez. Vsako pomlad jih zato porežite vse do prvega para brstov nad tlemi. S tem boste odstranili večino rastline, vendar ne boste naredili nobene škode, saj odstranjeni poganjki ne bi tvorili novih cvetov. Močan rez bo spodbudil rastlino k bolj bogatemu odganjanju mladih poganjkov, ki bodo tudi bogato zacveteli.
Za najlepše predstavnike te skupine posadite sorte italijanskega srobota (C. viticella). Med čudovite predstavnike, ki jih nikakor ne spreglejte, spadajo sorte ‘White Prince Charles’ z belimi cvetovi, ‘Abundance’ s škrlatnimi in ‘Etoile Violette’ s cvetovi v vijolično-škrlatnih tonih. Zanimiva je tudi sorta ‘Hanna’, ki požene nežno vijolične, povešave in zvonasto oblikovane cvetove.

Nega srobotov
Sroboti niso zahtevne rastline. Potrebujejo svetel sončen prostor za liste, hkrati pa imajo radi hladna tla. Najljubše jim je sončno rastišče s približno šestimi urami neposrednega sonca. Številni sroboti lahko uspevajo tudi na bolj senčnih legah, vendar bodo tam manj bujno cveteli. Tla pri rastlini zastrite ali zasenčite s pokrovnicami ali nižjimi grmovnicami.
Besedilo in fotografije: Matevž Likar