Pri odstranjevanju propadlih rastlin najdete belkasto ličinko, ki skuša pobegniti v globino ali pa se zvije in miruje.

Po košnji travna ruša na delih dobiva klavrno podobo, čez nekaj dni se z zgornjim slojem »kar odpeljete«. Pri pozornem pregledu naletite na belkaste ličinke, podobne tistim v uvodni zgodbi. V koritih rože prenehajo z rastjo, kažejo bolj klavrn videz. Pri pregledu substrata, v katerem so posajene, opazite belkaste ličinke, podobne tistim v vrtu, na zelenici. Drugič naletimo na podobne ličinke v kompostnem kupu. Iz otroštva se spomnite, da ste takšnim ličinkam rekli tudi ogrci. Pa so v vrtu, na zelenici, v koritih z rožami ličinke (ogrci) istih hroščev? Pogosto pridelovalcu to ni pomembno, saj so takoj obsojeni, da povzročajo škodo in začne se iskanje rešitve oziroma razmišljanje, kako jih uničiti.

Poljski majski hrošč

Poljski majski hrošč (Melolontha melolontha) je pomemben škodljivec kmetijskih rastlin, ki se pri nas pojavlja že desetletja. V ugodnih razmerah se prekomerno razmnoži. Z objedanjem listja številnih gozdnih in sadnih dreves povzročajo škodo odrasli hrošči, še škodljivejše pa so ličinke – ogrci, ki živijo v tleh in obžirajo talne organe številnih vrtnin in poljščin, lotijo pa se tudi korenin različnih rastlin v travni ruši.

Hrošči se pojavijo v drugi polovici aprila ali v začetku maja (ko je temperatura zraka nad 20 °C). Letajo v mraku od dva do tri tedne ter se hranijo z listjem številnih gozdnih, sadnih in okrasnih dreves. Približno deset dni po pojavu začnejo samice odlagati jajčeca na bližnja zemljišča (od gozdov oddaljena največ 2 km). Jajčeca odlaga v skupine po 20 do 30, na globino od 15 do 25 cm. Samica skupno odloži do 80 jajčec v dve do tri legla. Samice ne odlagajo jajčec v gosto porasla ali sveže obdelana tla. 4 do 6 tednov pozneje se iz jajčec izležejo ogrci, ki se do jeseni hranijo z drobnimi koreninami in ne povzročajo znatne škode. Ogrci se v septembru prvič levijo in ličinke druge stopnje preidejo v globlje plasti tal na prezimovanje. Sredi aprila prihodnje leto se ogrci zbudijo iz mirovanja,  pomaknejo proti površju in začnejo hraniti. Zelo hitro rastejo in posledično potrebujejo veliko hrane. Ogrci so zelo požrešni in v tem letu naredijo veliko škodo (spodjedanje talnih delov številnih gojenih vrst rastlin in plevelov). V juniju se navadno drugič levijo in po tej levitvi postanejo še bolj požrešni. Ogrci tretje stopnje se hranijo do jeseni, ko se znova umaknejo v globlje plasti na prezimovanje (v tla gredo šele takrat, ko se temperatura tal spusti na 10 °C). Ogrci se zbudijo prihodnje leto sredi aprila in nadaljujejo z objedanjem, vendar so manj požrešni kot leto prej. Konec junija oziroma v začetku julija se ogrci zabubijo v okroglasti celici v tleh in v tem stadiju ostanejo približno dva meseca. V drugi polovici avgusta oziroma v septembru se izležejo hrošči, ki ostanejo v tleh do naslednje pomladi. Razvoj poljskega majskega hrošča traja torej tri polna leta in vsako četrto leto je hroščevo leto.

Ustrezajo jim toplejši predeli z zmernim podnebjem in visoko relativno zračno vlago. Za razmnoževanje sta pomembni zlasti dve obdobji – obdobje letanja hroščev in obdobje po odložitvi jajčec. Ugodne okoljske razmere predstavljajo temperatura nad 12 °C ter blagi in mirni večeri z zračno vlago nad 70 %. Po odložitvi jajčec je za škodljivca ustrezno daljše vlažno obdobje, suša pa lahko povzroči propadanje jajčec in mladih ogrcev.

Škoda na travni ruši

Ogrci hroščev iz družine pahljačnikov

Gospodarsko škodo v vrtninah, poljščinah, na travinju pa lahko povzročajo tudi ogrci drugih hroščev iz družine pahljačnikov (Scarabaeidae), ki v tleh, podobno kot ogrci poljskega majskega hrošča, objedajo podzemne dele rastlin, pogosto pa se vanje tudi zavrtajo. Pri natančnejšem pregledu pogosto med ogrci poljskega majskega hrošča naletimo tudi na ogrce junijskega hrošča (Amphimallon solstitiale), julijskega hrošča (Anomala dubia) in vrtnega hrošča (Phyllopertha horticola). V koritih ali loncih z okrasnimi rastlinami, paradižnikom, krompirjem pa pogosto naletimo na ličinke (ogrce) zlate minice (Cetonia aurata).

Težko jih ločimo med sabo

Ogrce poljskega majskega hrošča, junijskega, julijskega in vrtnega hrošča loči le dober poznavalec, saj vrsto škodljivca ločujemo po obliki in vzorcu razporeditve dlačic na zadnjem delu zadka ličinke (ogrca). Ločijo pa se tudi po dolžini razvoja.

Junijski hrošč manjši od majskega, saj meri od 14 do 18 mm. Roji v juniju in juliju. Razvoj tega hrošča je podoben kot pri poljskem majskem hrošči, s to razliko, ličinka prezimi in se zabubi spomladi.

Julijski hrošč je  dokaj čokat, ovalen, kovinsko bleščeč hrošč (obarvanost je zelo variabilna). Odrasli osebki se pojavljajo ob sončnih in toplih dneh vse od maja do avgusta. Živijo večinoma ob večjih tekočih in stoječih vodah z bogato lesno vegetacijo, ki se razrašča na peščenih ali prodnatih tleh. Hranijo se z listi dreves in grmovnic. Tudi ličinke (ogrci) te vrste živijo v tleh in se hranijo s koreninami. Razvoja tega hrošča traja dobri dve leti.

Ličinka

Vrtni hrošč je manjši, dolg od 9 do 12 mm. Hrošči se pojavljajo v maju in juniju ter se hranijo z listjem sadnih dreves in številnih drugih rastlin. Hrošči se radi zberejo na rastlinah v manjših otokih in rastline obžrejo do golega. Tudi samice tega hrošča po parjenju odložijo jajčec v talne razpoke. Odrasli osebki dokaj dobro letijo in lahko učinkovito migrirajo iz travnikov na listavce v bližini. Vse stopnje ogrcev intenzivno objedajo korenine rastlin v travni ruši. Škodljivec ima enoletni razvojni krog. Odrasli osebki se hranijo na listih sadnega drevja in drugih rastlin, ogrci pa obžirajo korenine rastlin v travni ruši.

Z jesenskim zniževanjem temperature tal se ogrci pomaknejo v globino, da se zavarujejo pred zimskim mrazom. Ob spomladanskih otoplitvah se ogrci dvigujejo proti površju in se blizu površja tal tudi zabubijo.

Zaželene zlate minice

Zlata minica velja za enega najpogostejših vrst velikih hroščev pri nas. V času parjenja odrasli osebki množično obiskujejo cvetoče rastline, predvsem grmovnice kot so golg, kalina, razni šipki in bezeg, zelo pogosto pa se prehranjujejo s pelodom in nektarjem kobulnic (Apiaceae). Odrasli hrošči so počasni, vendar sorazmerno spretni letalci. Ogrci živijo v tleh, humusu ali trhlih drevesih, kjer se prehranjujejo z lesnino in trhlovino. Pogosto jih najdemo tudi v koritih in loncih z okrasnimi rastlinami. Po dveh letih se zabubijo in se večinoma preobrazijo v odrasle osebke spomladi.

Zlata minica

Ogrci zlate minice so na prvi pogled zelo podobni ogrcem majskega in junijskega hrošča. Ogrc zlate minice je po vsej dolžini enako zadebeljen, težko se loči, kje je glava in kje zadek. Pri majskem in junijskem hrošču je telo vitkejše, dobro je vidna temnejša glava in trije pari nog. Ko jih izkopljemo ali kakor koli zmotimo, se ogrci minice zvijejo v klobčič in mirujejo, ogrci majskega in junijskega hrošča pa se hitro zravnajo in se začnejo premikati.

Za razliko od ogrcev majskega, junijskega in vrtnega hrošča, so ogrci zlate minice celo zelo zaželeni, saj sodelujejo v procesu kompostiranja, zato jih tudi pogosto najdemo prav v kompostnih kupih, ekoloških kupljenih substratih, na vrtu, kjer imamo rodovitna, s humusom bogata tla, polna koristnih organizmov.

Obvladovanje ogrcev

Pri obvladovanju je zelo pomembno uničevanje plevela, saj je znano, da samice najraje odlagajo jajčeca v zapleveljene njive in na zapleveljene travnike. Vsak mehanski ukrep (okopavanje, rahljanje tal) zmoti in poškoduje ogrce, deloma pa ogrce spravi na površje, kjer postanejo plen pticam, uniči jih tudi sonce. Ogrci so pogost plen krtom in ježem, zato jih nikar ne preganjajte z vrtov in trate. Mnogi se zmanjševanja številčnosti ogrcev lotijo tudi z zalivanjem prizadetih površin s hladnim izvlečkom iz listov rabarbare ali prevrelko iz navadnega vratiča. To storimo pozno zvečer ali ponoči. Za tretiranje ogrcev v travni ruši pa tudi na domačih zelenicah pogosto uporabimo entomopatogene ogorčice. Pri uporabi se natančno držimo navodil za uporabo, saj imamo opravka z živimi organizmi in napačna ali slaba aplikacija ne da želenega učinka.

Naučimo se prepoznavati ogrce zlate minice, saj tako iz vrtov, trat in korit ter loncev za okrasne rastline ne bomo preganjali koristnih delavcev.

Iris Škerbot