V srednjem veku so jih imeli celo za nekakšne čarovnike, ki se znajo s čebelami pogovarjati in jih umiriti, da jih ne pikajo, ko jim jemljejo med. Danes vemo, da so mnogi čebelarji še v visoki starosti aktivni, umsko in telesno v dobri kondiciji ter bolj odporni proti raznim obolenjem kakor preostala populacija. Kako pa se kaže njihova odpornost na najnovejšo grožnjo, ki je zajela ves svet?

Čebelji strup in odpornost
Konec aprila 2020 je v izšlo v reviji Toxicon, uradnem glasilu Mednarodnega združenja za toksinologijo, poročilo s Kitajske, v katerem pisec trdi, da v njihovi državi ni noben čebelar umrl za covid-19, niti se to ni zgodilo v najbolj prizadeti provinci Wuhan. V študijo je bilo vključenih 5.115 čebelarjev, od tega 723 iz Wuhana. Raziskovalci domnevajo, da povzroči čebelji strup v človeku neko odpornost, ki deluje kot zaščitni mehanizem proti okužbi s korona virusom. Skupina nemških neodvisnih znanstvenikov je dvomila v verodostojnost kitajskega poročila, zato je izvedla lastno anketo med nemškimi čebelarji, ki je pokazala naslednje:

Za covid-19 sta umrla dva čebelarja.
45 čebelarjev in čebelark je zbolelo za tem virusom.
99 čebelarjev in čebelark, ki so bili v tesnem stiku z okuženimi osebami v zasebnem ali poklicnem okolju, ni zbolelo.
90 čebelarjev in čebelark, ki so verjetno imeli stike z okuženimi osebami, ni zbolo.

Čebelji strup in virusi

Število prejetih čebeljih pikov po posameznih osebah ni vplivalo na okužbo, pač pa so imeli tisti okuženi čebelarji, ki so bili za pike bolj občutljivi, močnejše bolečine v grlu in hujši občutek utrujenosti. Tudi to nemško raziskavo je objavila revija Toxicon. Morda bodo čebelarji nekoliko razočarani nad dejstvom, da niso bolj kot ostalo prebivalstvo zaščiteni pred okužbo s korona virusom. Toda to jih bo v bodoče morda obvarovalo pred boleznijo, ker bodo enako kakor vsi ostali upoštevali predpisane zaščitne ukrepe. Do zdaj še ni bilo raziskave o tem, kako reagira čebelji strup na korona virus, obstoja pa raziskava, ki potrjuje, da je proti nekaterim virusom vendar zelo učinkovit. Zanimivo je odkritje uspešnega delovanja čebeljega strupa na virus z imenom Betaarterivirus suid, ki povzroča vnetje dihal pri prašičih. Ta vrsta vnetja pljuč se lahko pojavlja tudi pri bolnikih, okuženih s covid-19. Zanjo je značilen težak potek bolezni, ki se pogosto konča s smrtjo. V takšnem primeru bi bila morda uporaba čebeljega strupa smiselna, saj je Betaarterivirus suid v sorodu s korona virusom. Ker pa so mnogi čebelarji izrazili željo, da bi se znanstveniki lotili tudi raziskav o možnem pozitivnem vplivu uživanja čebeljih pridelkov na potek te bolezni, je nemška čebelarska revija Deutsches Bienen Journal že objavila novo anketo s prošnjo, da bi jo izpolnilo čim večje število čebelarjev.

Dihanje čebeljega zraka iz panjev ugodno deluje na dihalne poti.

Človekov imunski sistem

V Sloveniji še nimamo podobne raziskave, vendar bi se strinjal z rezultati nemških raziskovalcev. Osebno dobro poznam dva čebelarja, ki sta se okužila s korona virusom. Eden je premagal bolezen v domači oskrbi, drugi je moral poiskati bolniško pomoč. Poznam pa tudi čebelarja, ki je bil skoraj eno uro v tesnem stiku z osebo, za katero ni vedel, da je okužena z omenjenim virusom, in ni zbolel. Prepričan je, da je njegov organizem odporen proti bolezni zato, ker redno vsak dan uživa mešanico iz čebeljih pridelkov, kot so svež cveti prah, med, propolis, matični mleček in apilarnil, ki je sok sedem dni starih trotovskih ličink. Na simpoziju iz apiterapije, ki je v začetku lanskega decembra potekal na Hrvaškem, je bilo najbolj zanimivo osrednje predavanje svetovno znanega romunskega apiterapevta, zdravnika, dr. Stafana Stangaciuja. Govoril je o delovanju imunskega sistema ter uporabi čebeljih pridelkov pri prebolevanju covid-19. Imunski sistem je tisočkrat bolj zapleten in inteligenten na molekularni ravni kot skoraj vsak virus, bakterija ali zajedavec. Premagan je lahko, kadar bolnik in njegov zdravnik nista v določenem času sposobna prepoznati vseh globljih vzrokov njegovega slabljenja. V večini primerov prepozno postavljena diagnoza pomeni prepozno ali neučinkovito zdravljenje. Sposoben zdravnik se mora osredotočiti na oblikovanje popolnega seznama vzrokov, ki slabijo imunski sistem. Ko je seznam narejen, je zdravljenje veliko lažje in bolj učinkovito kot simptomatično, pogosto toksično zdravljenje z zdravili. Ugotavlja, da so čebelarji celo v pozni starosti zdravi, kljub degradacijskim procesom, virusom in bakterijam. 

Telo poklicnih lovcev na med divjih čebel je povsem odporno proti čebeljemu strupu.

Raziskave v Sloveniji

Da je tudi čebelji strup ali apitoksin močan spodbujevalec imunskega odgovora, je prepričan prof. dr. Matjaž Zwitter, znan slovenski onkolog, ki je večji del svoje zdravniške kariere posvetil zdravljenju pljučnega raka. Nekaj časa je deloval kot direktor onkološkega inštituta. Pravi, da tudi številna nova »biološka« zdravila proti raku delujejo tako, da spodbudijo imunski odgovor. Od tu do domneve, da čebelarji, ki se pri svojem delu ne morejo povsem izogniti čebeljim pikom, morda manj zbolevajo za rakom, pa je le korak. Pobudo za svojo raziskavo je dobil pri nedavni anketi ljubljanske nevrološke klinike; ta se je takrat usmerila na domnevo, da čebelarjenje zmanjšuje tveganje za nastanek Parkinsonove bolezni. Osnova za Zwitterjevo raziskavo bo spisek članov čebelarske zveze Slovenije, ki mu bo dodal po spolu, starosti in bivališču primerljiv spisek kontrolnih oseb iz splošne populacije. Nato bo s svojo ekipo opravil poizvedbo o obolevanju za rakom pri čebelarjih in pri kontrolnih osebah ter se pri tem oprl na podatkovno zbirko Registra raka za Slovenijo. Ta že sedemdeset let zbira vse podatke o rakavih boleznih v naši državi.

Ker bo delo zahtevno in obsežno, morda celo primerno za doktorsko disertacijo, vabi prof. dr. Zwitter v svojo raziskovalno ekipo sodelavko ali sodelavca. Če katerega od bralcev naše revije takšno sodelovanje zanima, naj se prijavi na naslov: matjaz.zwitter@guest.arnes.si.

Franc Šivic