Ljudje so te vrste rastlin vedno cenili zaradi njihove kulinarične, kozmetične in zdravilne uporabnosti, so pa tudi zelo lepe okrasne vrtne rastline.

Bazilika

V toplejših predelih jo lahko pridelujemo lahko kot trajni grmiček, tam, kjer je zima hladna pa kot enoletnico. Sejemo jo v zabojčke na toplem zgodaj spomladi ali pozno pozimi. Pred presaditvijo jih damo v hladnejši prostor na utrjevanje. Na prosto presadimo v razmiku 30 centimetrov, ko mine mraz. Baziliko redno zalivamo in odstranjujemo brste, da uravnavamo rast. Liste nabiramo vse poletje. Lahko jih posušimo ali zamrznemo. 

Brin

Brin potrebuje veliko prostora. Sadimo ga kot ozadje drugim nižjim rastlinam. S striženjem vzdržujemo primerno obliko. Raste naj na nevtralnih tleh (pH 7). Brin sejemo na prosto pozno pozimi ali pa sadimo mlade rastline. Zgodaj poleti ga lahko razmnožujemo s stebelnimi potaknjenci. Skrbimo, da se ne zapleveli. Brinove jagode nabiramo, ko so povsem zrele (črne s sivim poprhom). Lahko jih sušimo (zelo počasi) ali zamrznemo.

Boraga

Je enoletnica in se pogosto zaseje sama. Je tudi lepa okrasna rastlina, ker ima bogata modra socvetja. Potrebuje veliko sonca na dobro prepustnih bolj suhih tleh. Sejemo jo spomladi na stalna mesta v razdalji 35 centimetrov. Jeseni rastlina odmre in njeno seme se samo zaseje. Redno jo moramo prirezovanti in urejati. Mlade liste nabiramo poleti in jih zamrznemo. Kandirani cvetovi so odlična sladica.

Žajbelj

Ta trd polgrm s sivkasto zelenimi listi je lahko lep dodatek gredicam. Potrebuje veliko sonca in prepustna tla z veliko organske snovi. Rastočim poganjkom odstranjujemo vršičke, da so rastline goste. Če poganjki ogolijo, jih položimo na tla in pokrijemo s prstjo (grebeničenje). Listje nabiramo vse poletje pred cvetenjem in ga posušimo.

Rožmarin

Vedno zeleni grm cveti modro in privlači žuželke. Raste na dobro dreniranih tleh z veliko organske snovi in sonca. Razmnožujemo ga s potaknjenci zgodaj spomladi. Na Primorskem ga lahko uporabimo za živo mejo. Ko odcveti, ga temeljito obrežemo, da ne ogoli v spodnjem delu. Liste trgamo vse leto, lahko jih tudi posušimo.

Peteršilj

Peteršilj je dvoletnica, vendar ga običajno gojimo kot enoletnico. Tla naj bodo bogata z organskimi snovmi, lahko je tudi v polsenci. Sejemo lahko na toplem pozno pozimi (zgodnja raba) ali pa zgodaj spomladi in poleti. Sredi poletja ga lahko sejemo v lonce in ga gojimo na toplem. Tako bomo imeli pozimi svež peteršilj. Peteršilj zelo počasi kali. Ves čas odstranjujemo plevel  in zalivamo v sušnem vremenu. Liste trgamo po potrebi vendar ne tako, da bi odstranili vse. Lahko jih posušimo v vroči pečici ali pa zamrznemo v ledene kocke.

Pehtran

Pri nas se dobita dva tipa pehtrana: francoski in ruski. Francoski je manj odporen in težko prenaša zimo na prostem. Je tudi bolj ostrega okusa. Pehtran raste na dobro dreniranih tleh na soncu in v zavetju. Francoskega pehtrana ne moremo razmnoževati s semenom. Odrasle rastline lahko delimo spomladi, ko sejemo seme ruskega pehtrana. Pehtran moramo pleti in zalivati. Vsake štiri leta ga izkopljemo in presadimo. Uporabljamo sveže liste, ki jih nabiramo po potrebi. Sušenje ni priporočljivo zaradi izgube arome.

Meta

Je odporna trajnica, ki lahko hitro podivja. Ni zahtevna glede rastišča, najbolje pa uspeva v polsenci. Koreninske potaknjence sadimo spomladi. Ne potrebuje posebne oskrbe. V sušnem vremenu jo redno zalivamo, sicer pa redno trgamo lističe. Listje nabiramo od pomladi do jeseni, lahko ga sušimo ali pa zamrznemo v ledene kocke.

Melisa

Melisa je prijetno dišeča trajnica, ki se zelo dobro razrašča. Najbolje uspeva na sončnih rastiščih v tleh, bogatih z organsko snovjo. Dobro prenaša polsenco, v senci pa listi obledijo. Seme sejemo zgodaj spomladi. Starejše rastline lahko razdelimo in presadimo. Grmičke režemo, da imajo primerno obliko, vsake tri leta pa jih presadimo. Sveže liste nabiramo vse leto. Listi melise se ne sušijo dobro, jih pa uspešno zamrzujemo.

Materina dušica – timijan

Poznamo veliko vrst materine dušice, ki dosegajo različne višine. So tudi lepe okrasne rastline, ki privabljajo žuželke. Rastejo na nevtralnih tleh (pH 7) z veliko sonca. Sejemo jih sredi pomladi, polegle oblike pa razmnožujemo s potaknjenci ali delitvijo starih grmičkov. Ves čas odstranjujemo vršičke, da v spodnjem delu ne ogolijo. Ko odcvetijo, jih porežemo. Liste nabiramo poleti in jih sušimo.

Drobnjak

Ta trajnica ima s svojimi velikimi vijolično rdečimi socvetji tudi okrasno vlogo. Je zelo zgoščene rasti. Potrebuje vlažna tla. Spomladi ga sejemo na razdalji 30 centimetrov, razmnožujemo ga delitvijo stare ruše na manjše šopke. Razdelimo ga vsaj vsake tri leta, ko zemljo prekopljemo in ji dodamo kompost ali hlevski gnoj. Dobro prenaša rezanje listov, ki jih lahko zmrznemo v ledene kocke.

Komarček

Je visoka in močna rastlina z rumenimi cvetovi in svetlo zelenimi listi. Lahko je tudi okrasna rastlina. Raste na bogatih tleh na s soncem osvetljenem mestu. Sejemo ali sadimo spomladi ali jeseni vsaj 50 centimetrov narazen. Redno režemo, da poganja nove cvetove. Posamezne cvetne poganjke puščamo, da pridelamo seme. Vsake tri leta ga presadimo. Najbolje je uporabljati sveže liste, lahko pa se jih tudi posuši, vendar izgubijo velik del arome.

Koprc

Koprc je enoletnica z lepimi pernatimi listi in rumenimi cvetovi. Navadno se zaseje sam, v hladnejših predelih pa mu moramo pomagati. Dobro uspeva na suhih tleh z veliko sonca. Sejemo ga spomladi v vrste 30 centimetrov narazen. Če želimo imeti vse leto sveže liste, sejemo postopno vsak mesec do poznega poletja. Koprc moramo redno pleti, okopavati in v sušnem obdobju dobro zalivati. Listje in plodove lahko sušimo.

Kraški šetraj

Vedno zelen polgrm, ki ga lahko gojimo tudi kot okrasno rastlino. Raste na sončnih rastiščih z dobro odcednimi bogatimi tlemi. Sredi poletja sejemo seme ali pa ga razmnožujemo z zelenimi stebelnimi potaknjenci. Razdalja med rastlinami naj bo 50 centimetrov. Rastne vršičke v zgornjem delu redno obrezujemo in odstranjujemo, da rastlina v spodnjem delu ne ogoli. Pozimi ga zaščitimo s folijo. Presajamo ga vsake tri do štiri leta. Liste in poganjke nabiramo vse poletje. Lahko jih sušimo.

Krebuljica

Enoletnica zanimivega videza s pikantnim okusom. Raste naj na senčnem in vlažnem rastišču, sicer prehitro zacveti. Sejemo jo zgodaj, do sredine pomladi. Nekaj rastlin pustimo, da semenijo. Zasejejo se od poznega poletja do zgodnje jeseni. Pozno setev zaščitimo s folijo (to ni potrebno v toplejših delih južne Slovenije). Izdatno zalivamo in odstranjujemo cvetne poganjke. Stranske liste pobiramo in jih posušimo ali zamrznemo.

Luštrek

Luštrek je visoka trajnica, katere nadzemni del vsako leto jeseni odmre, drugo leto pa zraste še višje. Potrebuje veliko prostora in najprimerneje je, da ga sadimo bolj v ozadju za visokimi trajnicami. Lahko ga sadimo tudi na okrasnih gredicah, ker ima lepa rumena socvetja. Najraje ima sončno mesto, prenese pa tudi polsenco. Tla naj bodo vlažna in bogata z organsko snovjo. Seme sejemo spomladi, sadimo pa zgodaj spomladi ali jeseni (uporabljamo sadike ali dele rastlin). Sadimo ali sejemo vsaj 90 centimetrov narazen. Rastlina doseže polno višino po štirih letih in takrat ga presadimo. Vso rastno sezono nabiramo sveže liste, lahko jih posušimo.

Majaron

Poltrajni grmiček pri nas v notranjosti ne preživi zime, zato ga gojimo kot enoletnico. Raste na odcednih tleh z veliko sonca. Sadimo mlade rastline ali njihove dele in sejemo zgodaj spomladi. Redno odstranjujemo vršičke, da se zgostijo. Okopavamo in plevemo, ob sušnem vremenu pa tudi zalivamo. Jeseni ga presadimo v lonce in prenesemo na toplo, če želimo, da bo preživel zimo. Listje nabiramo od pozne pomladi dalje. Lahko ga sušimo ali zamrznemo.

Lovor

Je subtropska rastlina in ga na prostem lahko gojimo samo na Obali. Drugje ga zasadimo v posode in pozimi prenesemo v toplejši prostor. Uspeva v dobro prepustnih tleh na soncu. V posodah naredimo mešanico navadne prsti in komposta. Redno ga moramo zalivati, vendar v posodah ne preveč, da se zemlja ne razmoči. Poleti enkrat mesečno pognojimo s tekočim gnojilom. Čez poletje nabiramo listje, ki ga sušimo na soncu in hranimo v zaprtih kozarcih.

Marjeta Hrovatin