Ekološka pridelava

Na količino in kakovost pridelka vplivajo tudi pojav in razvoj plevelov, bolezni in škodljivcev. V domačem vrtu želimo zelenjavo pridelati na ekološki način. V ekološki pridelavi za zagotavljanje ustreznega zdravstvenega stanja posevkov in nasadov pridelovalci ne uporabljajo kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin, herbicidov, razkuženega semena, regulatorjev rasti in desikatorjev oziroma sredstev za predčasno prekinitev rasti rastlin. Uspeh si v ekološki pridelavi zagotovimo z dobrim poznavanjem tehnologij pridelave ter rednim spremljanjem zdravstvenega stanja posevkov in nasadov. Potrebno je torej dobro poznavanje škodljivih organizmov in njihovo zgodnje prepoznavanje.

Pri pridelavi rastlin v ekološki pridelavi varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi izvajamo z optimalno kombinacijo preventivnih ukrepov, metod varstva rastlin z nizkim tveganjem in po potrebi z uporabo sredstev za varstvo rastlin, ki so dovoljena za ekološko kmetovanje. Ponudba slednjih se v zadnjih letih v Sloveniji povečuje, a še vedno ne zadošča za obvladovanje vseh težav v pridelavi.

Obvladovanje plevelov

Mnogim pridelovalcem veliko preglavic povzročajo pleveli. V ekološki pridelavi najteže obvladujemo večletne plevele in tujerodne invazivne rastline, kot so pelinolistna ambrozija, dresniki, zlata rozga in podobno. Poleg izvajanja slepe setve v vrtovih plevele najpogosteje obvladujemo z rednim rahljanjem tal in pletvijo. Mnogi pridelovalci si obvladovanje plevelov olajšajo z uporabo različnih folij in zastirk, vendar tudi to zahteva od pridelovalca nekaj znanja in izkušenj.

Pri izvajanju slepe setve (metoda provokacije) površino za sajenje zelenjadnic pripravimo vsaj 14 dni pred predvidenim terminom setve oziroma presajanja zelenjadnice. S pripravo tal vzpodbudimo semena enoletnih plevelov, da vzniknejo. Pred vznikom ali presajanjem zelenjadnice z enim ali več prehodi z različnimi orodji zatremo vznikli plevel (za enoletne plevele hode ponavljamo v fazi »belih nitk«). Na ta način obdelujemo le plitvo plast tal (nekaj centimetrov), da ne dvigujemo spečih novih semen iz globin. Slepo setev izvajamo na primerno osušenih tleh in v toplem delu dneva (po možnosti v dneh z lepim, sončnim vremenom).

Uporaba zastirk

Uporaba zastirk je ena od najstarejših metod zatiranja plevelov, saj plevelom fizično preprečimo vznik. Z zastiranje tal varujemo tla pred vremenskimi vplivi (dežjem, vetrom, sončno pripeko), ki rušijo strukturo tal. Pod zastirkami ostajajo tla rahla in zračna, medtem ko se tla na površinah s slabšo ali porušeno strukturo bolj zbijajo in sesedajo. Z uporabo zastirk senčimo tla, prekrita tla pa so hladnejša in v vročih delih leta oziroma v vročih poletjih tako vplivamo tudi na boljši sprejem vode in hranil v rastlino. Tla pod zastirko ostajajo dalj čas vlažna, voda je posledično dostopnejša rastlinam, hkrati pa ker z zastiranjem tal preprečimo izhlapevanje, vplivamo tudi na zračno vlago v posevku ter posledično na pojav, razvoj in širjenje bolezenskih povzročiteljev in škodljivcev. Zastirke lahko izločajo tudi snovi, ki zavirajo kalitev plevelov, spet druge pa snovi, ki lahko zelenjadnicam pridajo neprijeten vonj ali okus. Torej moramo biti previdni tudi pri izbiri materiala, ki ga bomo uporabili kot zastirko.

Se nadaljuje.

Iris Škerbot