Še posebej željni smo jo po koncu zime, čeprav jo lahko pridelujemo od pomladi do jeseni. Še prav posebej tekne doma pridelana. Solata je najpomembnejši predstavnik skupine solatnic v naših krajih. Solata ali glavnata solata (Lactuca sativa L.var. capitata) je osnovna vrsta zelenjave naših vrtov.

Solatnice ali solata 

Solatnice so obsežna skupina različnih vrst zelenjadnic, v kateri ima vodilno mesto in vlogo ravno solata ali pravilneje glavnata solata. Zelenjadnice iz te skupine povezuje skupni pridelovalni cilj – pridelava listov, bodisi zavitih v glavi ali združenih v listni rozeti. Tako je skupina solatnic široka združba mnogih različnih vrst zelenjave, ki prihajajo iz mnogih botaničnih družin. Poleg solate v to skupino štejemo še  berivko, endivijo, radič in regrat iz družine košaric (Asteraceae), rukolo ter divjo rukolo, krešo in vodno krešo iz družine križnic (Brassicaceae) ter motovilec kot predstavnik družine špajkovk (Valerianaceae). Glede na uporabnost lista bi v to skupino brez oklevanja šteli tudi še rdečo peso, špinačo in/ali blitvo iz družine lobodovk (Chenopodiaceae), ker so uporabni njihovi listi. V zadnjih letih jih sveže uporabljamo tudi pri nas, a še raje pa jih pokuhamo in uživamo v predelani obliki.

Pridelava solate spomladi

V tem času imamo možnost pridelovati zimske vrste solat, ki smo jih posejali ali posadili pred zimo ali pozimi. S prihajajočo pomladjo se hitro rastejo in oblikujejo liste, glave, glavice, rozete. Spomladi tudi gosto sejemo povprek ali v vrste berivke. Zgodnje setve berivke še v zimskem času ali v začetku marca nas z mladimi listi razveselijo od aprila dalje. Cilj pridelave berivke je mlad, svež ter nežen list, ki ga režemo kot posamezno listje ali odrežemo celotno rastlino v  majhnih rozetah s štirimi do šestimi listi. Lahko pa se odločimo tudi za sajenje solatnih sadik. Spomladi lahko pridelujemo mehkolistne in krhkolistne solate. Še posebej zgodnji moramo biti pri pridelavi mehkolistnih tipov solate, saj jim vse daljši dan in hitro višanje temperatur ne ugajata. V pretoplih pomladih tovrstne solate pogosto pobegnejo v cvet, še preden jih uspemo porezati in pojesti. Zato mehkolistne solate pridelamo za zgodnje aprilsko ali majsko spravilo. Za njimi začnemo s pridelavo krhkolistnih tipov glavnate solate in za spravilo pozno spomladi pridelujemo rozetaste tipe solat, ki listov na zavijajo v okroglaste glave, ampak oblikujejo bogato zbite listne rozete. Rozetasti tipi solat so znani tudi kot »gentila«. Te vrste močno izboljšano odpornost prezgodnjega oblikovanja cvetnega stebla, tako, da ne gredo hitro v cvet. Zaradi tega so postale med pridelovalci priljubljene in hitro iz pridelave izpodrivajo preostale – glavnate tipe solat.

Se nadaljuje.

Igor Škerbot