Tudi izvor sort kmetijskih rastlin ni pri tem nobena izjema. Izvornost se da pogosto razbrati že iz imena sort, seveda pa to ni pravilo.

Sorti graha mali provansalec bi denimo težko oporekali, da ne izvira iz Provanse, holandskem motovilcu da ne izvira iz Holandije, namizni sorti grozdja muškat hamburg, da ni nemškega porekla ter sortam slive čačanska rodna, čačanska rana ter čačanska lepotica, da ne izvirajo iz Čačka.

So pa tudi primeri, ko je izvornost težje določljiva ali si jo prisvaja več lastnikov. Pogosto se to dogaja takrat, ko gre za neko prestižno, dragoceno, vredno in redko dobrino.

Gorenjska voščenka

Žlahtnjenje za nove sorte

Pri kmetijskih rastlinah je sortnost na splošno precejšnja. Z načrtnim žlahtnjenjem izvornega materiala smo skozi leta prišli do številnih novih, gospodarsko zanimivih sort. Nekatere prav tako kakovostne sorte je narava izselekcionirala tudi sama, mi smo jih v naravi zgolj zaznali in za naše potrebe začeli namensko gojiti. Tudi pri jablani je sortnost v svetu velika. Po nekaterih podatkih naj bi bilo na celem svetu poznanih sedem tisoč petsto jablanovih sort. Je v tej množici sort katera izmed njih tudi naša, slovenska?

Po imenih sodeč so naše vsekakor gorenjska voščenka, dolenjska voščenka in goriška sevka. Štajerski mošancelj in štajerski pogačar bi sodeč po imenu lahko tudi pripadala nam, a kot vemo, je Štajerska (Steiermark) tudi ena od zveznih avstrijskih dežel. Navedene sorte so nastale samoniklo iz lokalnega genskega materiala in niso bile načrtno žlahtnjene.

Načrtna vzgoja oziroma žlahtnjenje novih sort jablan je bilo pri nas v preteklosti vezano na sadjarske navdušence, ki so iz obstoječih sort jablan želeli dobiti nekaj novega in po možnosti boljšega.

Dolenjska voščenka

S postopki klasičnega žlahtnjenja, to je prenosom peloda s cveta ene sorte na izoliran pestič cveta druge sorte ob poprejšnji odstranitvi prašnikov so prišli do pečke (semena) novonastalega križanca. Sledilo je sajenje tako pridobljenih pečk ter vzgoja in odbira nastalih sejancev. Večletno vztrajno delo je pripeljalo do nekaterih zanimivih križancev.

Rezultati križanj

Tako poznamo bogatinko, ki jo najdemo še pod imeni šentjursko jabolko, ipavčevo jabolko in ipavčeva reneta. Njena žlahtnitelja sta Dragotin Ferdinand Ripšl (1820 – 1887) in Gustav Ipavec (1831 – 1908). Žlahtniteljski par sorte je neznan.

Rezultat žlahtnjenja Franca Paplerja (1842 – 1911) je paplerjev bobovec, imenovan tudi paplerka in paplerovka. Starševski sorti paplerjevega bobovca sta (štajerski) bobovec ter zlata parmena.

Josip Priol (1889 – 1969) je s skupino svojih sodelavcev vzgojil tri nove jablanove sorte. Prvi je priolov delišes, imenovan tudi priolov žlahtnik oz. priolova plemenka. Starša sorte sta labodska banana in james grieve. Druga je sorta mariborka (zlata parmena x jonatan) ter tretja sorta pohorka, ki je križanec koksove oranžne renete s sorto ontario.

Jernej Črnko (1925 – 2005) je prav tako s skupino sodelavcev prišel do dveh novih sort, ki sta slovenskim ljubiteljem jabolk dobro poznani. To sta sorta majda, pri kateri starševski par predstavljata sorti jonatan ter golden noble ter sorta lonjon, ki je križanec londonskega pepinga s sorto jonatan.

Adolf Šauperl (1910 – 2004) je prišel do dveh novih jablanovih križancev. S križanjem berlepšove renete in priolovega delišesa je vzgojil križanca, imenovanega mary, s križanjem priolovega delišesa in mariborke pa je prišel do križanca, imenovanega zarja.

Alojz Muster je s križanjem zlatega delišesa ter sorte granny smith prišel do križancev, ki so poimenovani K-3, K-7 ter K- 30.

Bogatinka ali Ipavčevo jabolko

Sorte iz sosednjih držav

Pogosto prihaja do napačne razlage, katere jablanove sorte so dejansko naše. Za sorte carjevič, bobovec, krivopecelj, kosmačka, beličnik, lepocvetka, špička bi marsikdo trdil, da so naše. Res so pri nas že dolgo poznane, a so k nam prišle od drugod, povečini iz sosednjih in drugih bližnjih držav (Avstrija, Italija, Francija, Nemčija, Švica …). Te sorte se pri nas dobro počutijo in pri nas dobro uspevajo. Za njih pravimo, da so udomačene in imajo značaj tradicionalnosti naše pridelave. Večina starih jablanovih sort kot vidimo pravzaprav ni naših. Na tiste, ki pa vendarle so, sem vas želel v tem članku spomniti. Nekatere izmed njih je v naših drevesnicah moč dobiti, jeseni seveda.

Boštjan Godec