Veliko pomembnejša kapusnica kot pri nas je v srednji Evropi, Nemčiji, Avstriji, Švici, Franciji in Belgiji.

Uživamo mlade, še neolesenele odebelitve spodnjega dela stebla, ki jih sicer navadno nepravilno imenujemo gomolji. Zato vsa opravila izvajamo v dnevu za list. Užitni so tudi listi, zato jih ne zavrzite. Vsi, ki prisegajo na sveže sokove, si lahko iz njih stisnejo osvežilen in vitamonv poln sok, liste pa lahko uporabimo tudi v zelenjavnih jedeh. Gomolj kolerabice vsebuje večino pomembnih vitaminov (razen vitaminov H in E) ter mineralnih snovi (ne vsebuje žvepla, cinka, floura in kobalta). Rdeča kolerabica vsebuje celo nekaj več koristnih sestavin, predvsem barvil.

Kolerabice so lahko rdeče ali bele. Večina ima raje bele oziroma zelene kolerabice. Vendar so rdeče oziroma vijolične sorte manj občutljive in jih po krivici zapostavljamo.

Čas setve

Kolerabico vzgajamo iz sadik. Prvič jo sejemo v drugi polovici februarja. Mlade rastlinice prepikiramo v lončke ali platojčke. Postavimo jih na svetlo mesto s temperaturo od 18 do 22 stopinj Celzija. Sadike presajamo na gredo konec marca in v začetku aprila. Tudi pozneje v sezoni posejemo seme in vzgojimo sadike za presaditev na gredo.

Kolerabico pridelujemo kot vmesno kulturo, ne potrebuje svoje gredice.

Spravilo

Štiri do šest tednov po presajanju.

Medvrstna razdalja

30 centimetrov

V vrsti

20 do 25 centimetrov

Gnojenje

Gojimo jo na drugi poljini, ne gnojimo ji posebej. Hvaležna je za dodajanje domačega dobro preperelega komposta. Ne prenaša kisle zemlje. Tako kot vse kapusnice potrebuje tudi bor. Če jo gojimo med nizkim fižolom ali grahom, ne potrebuje dodatnega gnojenja.

Namakanje

Kolerabica je nežnejša kapusnica, ki jo namakamo redno, kadar primanjkuje vlage. Posebej občutljiva je v času debelenja gomoljev. Namakamo globoko, zemlj anaj bo namočena do 20 centimetrov globine.

Je rastlina hladnega dne, zato jo lahko presajamo že zelo zgodaj. Uspešno raste že pri 10 stopinjah Celzija podnevi in 5 stopinjah Celzija ponoči. Odlična je tudi za zgodnjo pridelavo v neogrevanih rastlinjakih.

Dobro sosedje

Fižol, grah in druge stročnice, solata, kumarice, rdeča pesa ,zelena, čebula, črni koren, blitva, krompir, paprika, redkvica, špargelj, meta, timijan, kamilica, kumina.

Slabi sosedje

Paradižnik, sladki komarček

Spravilo in skladiščenje

V rastlinjaku imamo prvi pridelek konec aprila, na prostem maja. Velikost gomoljev ob spravilu naj bo štiri do pet centimetrov. Poleti moramo biti pri spravilu še hitrejši. Pozneje oleseni in tudi hranilna vrednost se zmanjša. Še več koristnih snovi vsebuje mlado listje, ki ga uživamo kot špinačo ali v zelenjavnih juhah in omakah, zato ga ne zavrzite. Sveže porezane gomolje hranimo v hladilniku do tri tedne. Zavijemo jih v plastične vrečke. V vlažni in hladni kleti so lahko shranjeni do tri mesece.