Ameriški ambrovec (Liquidambar styraciflua) spada v družino nepozebnikovk (Hamamelidaceae). Drevo je visoko do 25 metrov, izjemoma tudi višje, deblo ima premer en meter. Krošnja listopadnega drevesa je široka, stožčasta. Skorja na deblu je sivorjava in globoko razpokana, mladi poganjki so zelenkasti in rjavi, sprva gosto dlakavi, pozneje pa včasih, a ne vedno obraščeni z vzdolžnimi plutastimi rebri.

Listi podobni javorjevim
Listi so premenjalno razporejeni, dlanasto krpati in podobni javorjevim. Široki in dolgi so10 do 18 centimetrov, pecelj je dolg 6 do 12 centimetrov. Zdrobljeni listi imajo značilen vonj. Jeseni se listi rumeno, oranžno, vijolično ali rdeče obarvajo in dolgo ostanejo na drevesu. Cvetovi so enospolni, drobni in težko opazni. Oktobra dozori glavičasto soplodje, ki na drevesu ostane vso zimo. Ameriški ambrovec dobro raste na globokih, hranljivih, svežih in vlažnih, vendar odcednih tleh.

Presuha mesta mu ne ustrezajo, prav tako ne mara plitvih in apnenčastih tal. Odporen je proti nizkim temperaturam in odrasla drevesa brez težav prenesejo do -20 C, mlada drevesa pa zlasti na premokrih tleh včasih poškoduje slana. Potrebuje sončna ali polsenčna mesta, primeren je za mestno okolje.

Naravno razširjen je v vzhodnem in jugovzhodnem delu Severne Amerike. V Evropo so ga prinesli okrog leta 1680.

Pri nas ne raste samoniklo, predvsem v notranjosti Slovenije ga včasih kot okrasno drevo sadimo po vrtovih, parkih, zelenicah in drugih javnih površinah. Zaradi izjemnih estetskih lastnosti je v Sloveniji gotovo med premalo sajenimi drevesnimi vrstami.

Les ambrovca je srednje kakovosten, prožen in močno dišeč ter uporaben v več namenov. Listi in skorja vsebujejo stiraksu podoben balzam (Ambra liquida), ki ga dodajajo žvečilnemu gumiju in včasih uporabljajo v zdravilstvu ali pri izdelavi parfumov.

Ameriški ambrovec je mnogo pomembnejši kot okrasno drevo, saj zaradi čudovitih jesenskih barv velja za eno najlepših dreves. Najlepša so na samem rastoča drevesa z veliko prostora, sadimo ga tudi v skupine ali drevorede, lepo se ujema z ginkom ali tulipanovcem. Znanih je nekaj okrasnih sort L. styraciflua ‘Palo Alto’ se jeseni enakomerno oranžno obarva, L. styraciflua ‘Lanbe Roberts’ se obarva intenzivno temno rdeče, L. styraciflua ‘Variegata’ pa ima po listih rumene pege.

Iz listov in skorje azijskega ambrovca (Liquidambar orientalis) pridobivajo balzam stiraks, ki po vonju spominja na ambro, dragoceni dišeči izloček kitov glavačev. S stiraksom so Arabci trgovali že v 14. stoletju in še danes ga uporabljajo za izdelovanje parfumov.

Vir: Drevesne vrste na Slovenskem, Robert Brus, MK, 2004