Dalije pri nas na prostem ne prezimijo, zato gručaste gomolje jeseni pospravimo v zabojčke in damo v neogrevan prostor, denimo klet ali garažo, kjer počakajo do pomladi. Pomembno je, da je temperatura prostora nad lediščem in da ni presuho ali prevlažno. Dalije razmnožujemo na tri različne načine, spomladi z deljenjem gomoljev.

Deljenje gomoljev

To na redimo tako, da ima vsaka nova sadika vsaj en presušen ostanek lanskoletnega stebla. Ob njegovi osnovi se skrivajo brsti za novo rast. Lahko jih opazimo že pri delitvi ali pa šele čakajo na prebujenje. Če so zaradi višje temperature v prezimovališču že odgnali, jih previdno ohranimo, če so pretegnjeni, jih lahko tudi skrajšamo.

Deljenja se lotimo previdno, da ohranjamo gomolje nepoškodovane. Pomagamo si z vrtnimi škarjami ali s kuhinjskim nožem z žagastim rezilom. Vedno si moramo zapomniti, da zgolj odtrgan ali odrezan gomolj brez ostankov lanskoletnega razrastišča, kjer so skriti brsti, ne more odgnati.

Setev semen

Dalije lahko razmnožujemo tudi s semeni. Seme lahko kupimo tako kot gomolje v semenarnah, lahko pa ga pridelamo sami. Razlika med omenjenima načinoma razmnoževanja je, da pri semenu ne vemo, kakšno dalijo bomo dobili. Seme poberemo z odcvetelih glavic cvetov, ko dozori, zato pustimo glavice na rastlinah. Primerno suho seme shranimo čez zimo.

S setvijo je dobro pohiteti, da poleti čim prej dočakamo prvo cvetenje. Če sami uspešno pridelujete sadike paprik in paradižnika, ne bo težav pri setvi dalij.

Sejemo na topli okenski polici ali v rastlinjaku, še mlade sejančke prepikiramo v lončke in od tam gredo s koreninskimi grudami na prosto, ko ni več nevarnosti pozebe. Ob prvem cvetenju, ko vidimo, kakšen je cvet, se odločimo, ali je sadiko obdržimo ali ne. Gomolje primerkov, ki so nam všeč, jeseni izkopljemo in shranimo.

Gomolje opremimo z etiketami ali celo poleti posnamemo fotografije cvetov in jih dodamo gomoljem, da bomo spomladi vedeli, katere rastline smo shranili.

Vse dalije ne semenijo. Najbolje in najbolj zanesljivo semenijo preproste enojne sorte, kjer sredino socvetja s cevastimi cvetovi obdajata le en ali dva obroča jezičastih cvetov. Podobno rodne so tudi dalije iz skupine ovratničark. Pri nekaterih križancih – hibridih pa je semena izjemno malo ali nič. Tako je težko priti do semena kaktusovih ali v celoti polnjenih dalij. Pri njih so cevasti cvetovi skriti v sredini in le malo jih je. Lahko sicer poskusite, vendar obstaja le majhna verjetnost, da bo iz semena vzkalila rastlina z bogato polnjenim koškom.

Množenje s potaknjenci

Obstaja še tretji način razmnoževanja dalij, in sicer vegetativno s potaknjenci. Tak način je primeren, če imamo gomolj ene same rastline, pa bi iz njega že prvo leto radi pridelali več sadik. Morda je to odbran sejanček domače pridelave s posebno lepim cvetom in bi ga bilo zato vredno razmnožiti. Odbran gomolj proti koncu zime posadimo v primerno posodo, damo na toplo in svetlo mesto ter ga redno rosimo. Kmalu se bodo pojavili vidni brstiči in rastoči vršički. Ko mladi poganjki zrastejo približno 3 do 5 centimetrov visoko, jih porežemo. Če je le mogoče, naj imajo pri dnu ostanek lanskoletnega tkiva, ker se takšni najlepše ukoreninijo. Potaknemo jih v lončke ali namočene šotne tablete ter jih pred venenjem za nekaj dni zavarujemo s prozorno plastično folijo. Pozneje zakoreninjene in utrjene vršičke z že razvitimi koreninami posadimo na vrt. To naredimo približno takrat, ko je čas za sajenje paradižnika. Podobno razmnožujejo sorte tudi poklicni vrtnarji, le da v nadaljevanju potaknjence negujejo vse poletje kar v lončkih. Zaradi tega so kupljeni gomolji navadno majhni in se jim kar vidi, da so rasli stisnjeni in utesnjeni. Trud z dalijami bo gotovo bogato obrestovan, saj so med najmanj problematičnimi rastlinami. Nenazadnje pa tudi zanje velja, da so hvaležne za dobro prehrano, redno pletev in visoke sorte tudi za oporo v vetrovnem vremenu.

Marjeta Hrovatin