Murva – ne le okras, tudi živa zakladnica zdravja
Uvrščamo jo v družino murvovk (Moraceae), rod murv (Morus), ki je s številnimi predstavniki razširjen po širokem območju tropskega, subtropskega in zmernega pasu.
Sistematsko razvrščanje murv glede na morfološke karakteristike je izjemno zahtevno in nezanesljivo, saj je zanje značilna heterofilija, to pomeni, da na eni rastlini najdemo tako enostavne kot krpate oblike listov. Murve so lahko dvodomne ali enodomne rastline z različnimi tipi socvetij, kot so na primer pretežno moška socvetja s posameznimi ženskimi cvetovi pri dnu ali na vrhu ter pretežno ženska socvetja s posameznimi moškimi cvetovi pri dnu ali na vrhu socvetja. Bela murva lahko tvori soplodja različnih barvnih odtenkov, od belih, rožnatih do črnih.
Bela murva za sviloprejke
Pri nas sta razširjeni bela (M. alba) in črna (M. nigra) murva. Bela murva izvira iz Kitajske, kjer jo gojijo že več kot 4.500 let. V Italijo so jo v 11. stoletju prinesli s križarskimi vojnami za krmo sviloprejk, od tam se je razširila po večjem delu Evrope. Svilogojstvo in svilarstvo se je vse od 16. stoletja postopno uveljavilo v Benečiji, na Goriškem, Krasu, Štajerskem, Goričkem in v Prekmurju. V 60. in 70. letih 18. stoletja je svilogojstvo na Primorskem predstavljajo prevladujočo kmetijsko panogo in reden prihodek kmečkega prebivalstva.
Kmetje so murve za svilogojstvo ob pomoči državnih spodbud zasajali ob gospodarskih poslopjih, v mejicah med njivami, v vinogradih, ob cestah in kolovozih, kar je korenito oblikovalo naravno in kulturno podobo krajine.
Murva je imela tudi družinsko simboliko. Ponekod na Primorskem je veljal običaj, da so murvo zasadili ob stanovanjsko hišo ob poroki ali rojstvu otroka. Po številnih vzponih in padcih je svilogojstvo na Slovenskem v 50. letih prejšnjega stoletja povsem zamrlo. Razlogov je bilo več: od političnih, socialnih, gospodarskih, predvsem pa so težavam v svilogojstvu botrovale bolezen gosenic, ki se je razširila k nam iz Francije, in pozne zmrzali dreves, ki so zmanjšale pridelek listja. V notranjosti Slovenije so večino dreves in nasadov kasneje posekali, zato številni mlajši sadeža danes sploh ne poznajo.
V primorskih vaseh je ohranjenih nekaj mogočnih dreves, ki domačine še danes spominjajo na požrešne gosenice, ki so jih kot otroci pomagali hraniti z murvinimi listi.
Po stari tradiciji in v spomin na »zlate čase« tam murve še danes zelo cenijo in natančno obrezujejo. Gospodarskega pomena ta drevesa nimajo več, a ohranjajo spomin na družinsko zgodovino, hkrati pa jim poleti zaradi razvejane krošnje z dokaj velikimi in gostimi listi nudijo prijetno senco.
Črna murva pri nas redka
Črna murva ima daljšo zgodovino gojenja. V Evropo so jo prinesli že v antičnem času, najverjetneje iz Bližnjega vzhoda, kjer jo gojijo predvsem zaradi sladkih in izjemno aromatičnih plodov. V nasprotju z belo je črna murva pri nas zelo redka in jo pogosto zamenjujemo s temnoplodnimi genotipi bele murve. Zanjo je, za razliko od bele murve, značilna počasnejša rast, debelejši poganjki in temno zeleni, hrapavi listi, ki so na spodnji strani močno dlakavi, zaradi česar niso primerni za krmo sviloprejk. Soplodja so črna, na kratkih pecljih in bolj mesnata od bele murve.
Zadnja leta je modno zasajanje okrasnih, povešavih različic bele murve. Zanje je značilna nižja rast in gosta krošnja s povešavimi vejami, na katerih poleti zorijo sladki sadeži. Mnogi se odločajo raje za moško rastlino, ki ne zori in s tem ne smeti dvorišča.
Okrasno, sadno in gospodarsko pomembna
Murva ima široko paleto uporabnih lastnosti in bogato mineralno-vitaminsko strukturo. Že v preteklosti so jo gojili kot okrasno, sadno in gospodarsko pomembno drevo. Uporabni so vsi deli rastline, od plodov, listov, korenin in lesa. V Kitajski medicini je zaradi izjemnih farmakoloških učinkov znana že več tisoč let, danes pa je murva prepoznana kot superživilo z dokazanimi antioksidativnimi lastnostmi, varujejo srce, ugodno vplivajo na imunski sistem organizma, znižujejo glikemični indeks in pomagajo varovati pred rakavimi obolenji.
V tradicionalni medicini jo uporabljajo za zdravljenje diabetesa, epilepsije, depresije, vrtoglavice in nespečnosti. Pomaga proti sivenju in izpadanju las, uspešno čisti kri, ledvica in jetra ter preprečuje splošno staranje organizma.
Najbolj zdrave so sveže
Soplodja murv začnejo zoreti konec junija, v začetku julija in dozorevajo postopno, kar nam omogoča, da eno drevo obiramo več tednov. Posamezni plodovi, botanično imenovani oreščki, z omesenitvijo cvetnega odevala zrastejo v soplodje, ki spominja na birne plodove maline. Imajo visok delež enostavnih sladkorjev, beljakovin in vlaknin, vsebujejo pa tudi veliko vitaminov (A, B, C, E in K), mineralov (kalcija, fosforja, kalija, železa in magnezija) in organskih kislin.
Zlasti črna murva in temnoplodni genotipi bele murve imajo izjemno visoko vsebnost flavonoidov. Zrela soplodja so najslajši in zdravilni surovi, lahko pa jih predelamo v okusne marmelade, želeje, sirupe, likerje, žganje, vino ali kis. Murvina soplodja so izvrstna tudi sušena, kakršna najdemo na trgovskih policah tudi pri nas.
Zaradi svoje bogate biokemijske sestave so sadeži murv močni antioksidanti, ki krepijo imunski sistem, ugodno vplivajo na srčno-žilni sistem ter pomagajo pri zdravljenju slabokrvnosti in sladkorne bolezni. Etanolni izvlečki plodov naj bi imeli potencial tudi pri zdravljenju nevrodegenerativnih bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen.
Listi za krmo in čaj
Ugodna sestava murvinih listov izkazuje potencial kot krmni dodatek v prehrani živali, predvsem v govedoreji, prašičereji, reji drobnice in perutninarstvu. So dober vir beljakovin, vitaminov, mineralov in različnih fenolnih spojin, zato jih uporabljamo za poparke in čaj. Čaj je nežnega, rahlo zeliščnega okusa in se uporablja pri zdravljenju diabetesa ter pri ledvičnih in jetrnih obolenjih, saj ima visok delež antioksidantov, predvsem rutina in derivatov stilbena ter silicijevih teles. Ugodna sestava listov pripomore tudi k lajšanju vnetnih obolenj ter blagodejno vpliva na kožo, lasišče in ožilje.
Zdravilno lubje
Lubje murve je rdečkastorjavo do zelenosivo in vzdolžno razpokano. Nabira se ga zgodaj spomladi. Izvlečki skorje pomirjajo kašelj, lajšajo težave pri dihanju, imajo pa tudi diuretične, protivirusne in antibakterijske učinke. Zdravi bolezni želodca in črevesja ter blažijo simptome putike, saj zavirajo sintezo sečne kisline. Prah iz lubja v obliki balzama spodbuja regeneracijo tkiva, zato se uporablja za hitrejše celjenje ran.
Tudi murvin les je vsestransko uporaben. Čeprav so veje in deblo krhki, je les zelo trden in trajen. Črnjava debla je rumenorjave do rdečerjave barve in ob razrezu potemni, medtem ko je beljava rumenobela. Les je uporaben v sodarstvu, strugarstvu in gradbeništvu. Kljub dobrim lastnostim, ga za pohištvo ne uporabljajo, ker med obdelovanjem spremeni barvo. Primeren je tudi za izdelavo glasbil. Eno teh je »taar«, tradicionalno iransko strunsko glasbilo.
Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede se z murvami ukvarjajo zadnjih pet let. Vzpostavili so tudi spletno stran (http://murve.um.si), ki nudi številne informacije o sistematiki in pojavnosti bele in črne murve ter o uporabnosti in pomenu murv v preteklosti. Portal omogoča, da jim pomagate tudi pri popisu murv v Sloveniji tako, da prijavite kakšno staro ali zanimivo murvo iz vaše okolice.
Mateja Šelih