Modrega krasotca (Pulchericium caeruleum) lahko uvrščamo med prve, torej med gniloživke. Največkrat ga odkrijemo na trohnečih odpadlih vejah ali deblih listavcev, navadno na spodnji strani, kjer je več vlage.   Naključni gozdni sprehajalec ga težko vidi, opazi ga lahko le nekdo, ki opravlja kako delo v gozdu ali pa se zanima za lesne gobe, tudi za skorjevke.

Zametek trosnjak modrega krasotca (v novejši gobarski literaturi ga lahko najdemo pod strokovnim imenom Terana caerulea) je majhen moder madež na leseni podlagi, ki lahko sčasoma prekrije vso spodnjo stran odpadle veje ali debla. Na vlažnem lesu je krasotec izrazito moder, na suhem pa obledi. Neredko se razširi tudi na bližnje lesne ostanke, včasih celo na srobot. Pri nas velja za dokaj redko lesno gobo, a ni tako redek. Vsakdo v gozdu seveda ne obrača trohnečih lesenih ostankov. Kdor slučajno naleti nanj, občuduje njegovo lepoto, nima pa z njim kaj delati. Še kot okrasek ni uporaben, saj v suhem okolju hitro obledi, sčasoma pa povsem propade, z lesom vred. Redko ga je videti celo na gobarskih razstavah. Tudi v herbariju ne zdrži dolgo, če ni pravilno shranjen.

Svežega modrega krasotca težko zamenjamo s kakšno drugo lesno gobo. Kot nalašč je za vedoželjne ljubitelje lesnih gob. Teže je določiti skorje belih ali medlih barv. Za to je potreben mikroskop, strokovna literatura in seveda izkušnje. Za lesne gobe se pri nas redkokdo zanima, če ne štejemo gozdarske stroke, čebelarjev in ljudi, ki iščejo lesne gobe za okrasne ali zdravstvene namene. Med skorjavkami je malo takšnih, v katerih so odkrili zdravilne učinkovine, med ploskimi, ki se povsem prilegajo lesni podlagi, kakršen je tudi modri krasotec, pa še manj ali nič.

Modrega krasotca lahko najdemo vse leto, tudi sredi zime. Zima, če le ni prehuda, je sploh najprimernejši čas za iskanje lesnih gob, saj takrat naše pozornosti ne motijo druge gobe. Tudi minulo jesen so nas seveda »motili« jurčki, ki kar niso nehali rasti, čeprav jih količinsko ni bilo toliko kot kakšna druga leta. Najbolj vneti gobarji smo jih iskali vse do konca novembra. Globalno segrevanje več kot očitno vpliva tudi na gobe.

V toplih obmorskih krajih so gobarske sezone že od nekdaj daljše. Spominjam se gobarskih razstav na Reki sredi novembra. Razstavili smo tudi po dvesto ali še več vrst mehkomesnatih gob. Brez lesnih. Nabrali smo jih na Krku, včasih pa tudi v drugih gozdovih.

Hudih zim, kot se je začela kazati letos, v zadnjih letih ni bilo in jih je tudi čedalje manj. Samo upamo lahko, da ne bo nekoč jesen prešla kar v pomlad, zim pa ne bo več.

Branko Vrhovec