Luštrek je do dva metra visoka trajnica z votlim steblom in pernato deljenimi listi, ki so na površini temno zeleni, na spodnji strani pa bledo zeleni in bleščeči.
Luštrekovi cvetovi so kobulasti, korenika pa močna in razvejana. Za začimbo uporabljamo aromatične liste, ki imajo svojevrsten vonj in sladkoben do rahlo grenak in pekoč okus, nekoliko podoben zeleni. Rastlina vsebuje eterično olje, smolo, čreslovino in grenčico.

Iz zgodovine
Luštrek je bil priljubljena začimba že v antičnih deželah, iz južne Evrope pa so ga v severne dežele zanesli benediktinci. V 18. stoletju je bil luštrek tudi cenjena zdravilna zel, ki pomaga prebavi, spodbuja uriniranje in menstruacijo ter čisti kožo.

Uporaba v prehrani
Močno dišeče sveže ali posušene liste uporabljajo za začinjanje juh, omak in enolončnic, mesnih in ribjih jedi, prilegajo se tudi k solatam in sveži zelenjavi.
Luštrek je odličen za začinjanje ričeta, stročnic in kuhanega krompirja. Z listi luštreka lahko aromatiziramo kis ali jih namočimo v žganje.

Zdravilno delovanje
Čaj iz luštreka (listi in korenine) je znano domače zdravilo za prebavila in dihala. Pomaga pri slabi prebavi, neješčnosti, vetrovih, bronhitisu, spodbuja menstruacijo in blaži menstrualne bolečine ter izboljšuje krvni obtok. Luštrek pospešuje izločanje vode, zato pomaga pri vnetjih ledvic in mehurja ter pri vodenici in protinu. V ljudskem zdravilstvu na Slovenskem so iz luštrekovih plodov (semen) pripravljali čaj ali kopel za lajšanje dihalnih obolenj, čaj iz korenin pa proti jetiki, migreni, za boljši krvni obtok in za celjenje ran.

Iz kulturnega izročila
V srednjem veku je luštrek veljal za afrodiziak, zato so ga uporabljali kot pomagalo pri snubljenju in za pripravo ljubezenskih napojev. Ljudska imena kot so luštanjek, ljubčec, ljubček potrjujejo njegovo uporabo v ljubezenskem čaranju. Ponekod po svetu mu pravijo tudi ljubezenski peteršilj.

Vlasta Mlakar