Tako spoznavajo pomen posameznih medovitih rastlin, prevaževalci pa dobijo koristne informacije o tem, kam se splača peljati čebele na pašo.

April nam bo ostal v spominu po nenormalno visokih temperaturah, suši in pozebah. Večina tehtnic je zabeležila negativen donos, kar pomeni, da so čebele pojedle več medu iz svojih zalog, kot so prinesle svežega nektarja.

Poleg sadnega drevja je marsikje pozebla tudi ena od najbolj medovitih drevesnih vrst pri nas – robinija ali neprava akcija. Ta sicer začne cveteti šele v začetku maja, toda mraz jo je tako poškodoval, da ni izločala nektarja kljub temu, da so se veje šibile od teže cvetja. Pozeba je bila najhujša v nižinskih predelih Pomurja in Primorske. Na srečo ni prizadela divjih češenj. Kjer so se sestoji belili s to lepotico slovenskih gozdov, so čebele dobile dovolj hrane za gradnjo satja, matice pa so pohitele z polaganjem jajčec. Največ, 7,3 kilograma prinosa je zabeležila tehtnica v učnem čebelnjaku v Murski Soboti, sledila je opazovana postaja v Zavrču v Halozah z 6,4 kilograma, na tretjem mestu je bila Metlika v Beli krajini z 5,8 kilograma ter na četrtem Mali Bakovci v Prekmurju. Medenje je pospeševalo toplo in dokaj mirno vreme, suše pa divja češnja ni občutila, ker ima dovolj globoke korenine.

Akacija slabo medila

Na Primorskem je začela cveteti akacija že zadnje dni aprila. Kar pomnim, zadnjih petdeset let še nikoli tako zgodaj. Prve dni je vse kazalo, da se nam obeta dobra paša in da akacija vendarle ni vsa pozebla. Čebele so že navsezgodaj množično zapuščale svoje domove in nato težko obložene s sladkim tovorom utrujen sedale na brade panjev. Toda veselje ni trajalo dolgo. Začela je pihati burja, ohladilo se je in prvotni živžav pred čebelnjaki je potihnil. Znano je, da akacija ne medi, če so nočne temperature komaj nekaj nad 10°C ali če cvetje suši veter. Toda očitno so bile tudi na Primorskem določeni kraji z boljšimi vremenskimi pogoji. Tako je pokazala tehtnica v Podsabotinu v Goriških Brdih donos 18,1 kilograma, v Šempetru pri Gorici 10,3 kilograma in v Dekanih pri Kopru 6,1 kilogram. V Pomurju so se čebelarji slabše odrezali. Tehtnica v učnem čebelnjaku v Murski Soboti se je dvignila za 5 kilogramov, toda to je šlo predvsem na rovaš oljne ogrščice, ki slučajno cvetela skoraj istočasno z akacijo. Ta je namreč v pretežno nižinskem delu skoraj vsa pozebla, ostala pa je skoraj nedotaknjena na gričevnatem Goričkem. V Dankovcih je pokazala tehtnica 6,5 kilograma donosa. Razmeroma slab rezultat so zakrivile nizke nočne temperature. Odličen donos pa je zabeležila opazovalna postaja Čentiba pri Lendavi. Med, ki so ga iztočili iz okoliških panjev, ni bil samo akacijev, ampak mešan cvetlični, saj sta tam skoraj istočasno cveteli še oljna ogrščica in detelja inkarnatka.

Odrezali so se javorji

Kaj pa se je dogajalo na tistih območjih Slovenije, kjer ni sestojev akacije? Za kar solidne donose v osrednji Sloveniji so poskrbeli javori. V prvi vrsti beli ali gorski javor, na drugo mesto bi postavil maklen ali poljski javor, temu pa bi po donosnosti sledil ostrolistni javor. Najvišji donos je zabeležil opazovalni panj na Kanalskem in sicer 16,7 kilograma, sledi mu Gornji Grad z 9,4 kilograma, v Podrebri pri Polhovem Gradcu so natehtali 7,9 kilograma, v Maliču pri Laškem 7,7 kilograma in na Kureščku pod Krimom 7,5 kilograma.

Danes, ko pišem te vrstice, je 3 junij; to je najpomembnejši mesec za čebeljo pašo v Sloveniji. V Ljubljani je že začela cveteti velikolistna lipa, kakšen teden kasneje ji bo sledila malolistna in na koncu junija še srebrna lipa. Kaže dobro, saj toliko cvetja, kot sem ga videl te dni na lipovem drevju, ga lani ni bilo. V drugi polovici meseca se marsikje že razcveti pravi kostanj, nekako istočasno z njim pa se pojavi na smrekah mana, ki jo povzroča mali kapar. Za medenje smreke je značilno, da se začne v nižinskih sestojih in se nato vsake tri dni pomakne za sto metrov v višje lege. Vse pogoje, da bodo čebele končno napolnile medišča naših panjev z okusnim medom, torej imamo. Potrebujemo samo še toplo in mirno vreme.

Franc Šivic