Lani smo imeli zaradi obilnega pridelka leta 2018 slabo sadno letino, v intenzivnih nasadih pa srednjo do dobro. Tam namreč vsako leto plodiče tudi ročno redčijo, s čemer uravnavajo rodnost. Mavec pojasnjuje, da se cvetni nastavek v drevesu formira že leto poprej, zato je pametno plodiče redčiti, ko so veliki kot češnja (premer deset milimetrov).

V socvetju je navadno pet do šest cvetov, iz katerih se razvije tri do pet plodičev. Naravno odpade še kakšen plod, tako da na koncu ostaneta dva do trije, mi pa dodatno odstranimo plodiče tako, da ostane en plod na socvetje, dozorevajoči plodovi pa so na razdalji pet do osem centimetrov.

S tem tehnološkim ukrepom vplivamo na razvoj cvetov za naslednje leto. Diferenciacija brstov za naslednje leto poteka približno 14 dni po končanem cvetenju, okoli prvega maja. Tako delajo v intenzivnih nasadih, in s tem dosežejo, da imajo pridelek vsako leto, da so plodovi sortno ustrezno veliki, obarvani in aromatični. Ker je nastavek bolj zračen, je tudi manj možnosti za okužbe in gnitje na stikih plodov. V domačih sadovnjakih smo malo manj natančni pri tem, saj se veselimo vsakega ploda, je pa to ukrep, ki vsekakor pripomore k okusnejšim plodovom in redni rodnosti. Roman Mavec še posebej letos, ko se napoveduje dobra letina, priporoča zgodnje ročno redčenje, ki bo umirilo rodnost letos in poskrbelo za pridelek tudi drugo leto.

Krvava uš

Plodovi brez oploditve

Aprila in maja lansko leto je bilo veliko dežja, zato je bilo tudi več bolezni. Ker čebele zaradi padavin niso mogle optimalno opravljati svojega dela, je bila tudi oploditev slabša. Posledica tega so deformirani plodovi. Če smo jih prerezali, je bilo lepo videti, da v peščišču manjkajo pečke. K sreči se taki plodovi normalno razvijejo in so povsem primerni za uporabo.

Plod se namreč lahko razvije tudi brez oploditve, temu strokovno rečemo partenokarpija, najbolj značilen sadež je banana, ki je brez semen, pri nas pa je to najbolj značilno za hruške.

Beljenje debel

Marsikoga je zaskrbelo toplo vreme konec januarja, vendar kratkotrajne otoplitve z relativno hladnimi nočmi v tem času niso nevarne za drevje, saj je tudi zemlja še mrzla. Če bi otoplitev trajala nekaj tednov in vplivala tudi na ogrevanje zemlje, pa bi se drevje že začelo prebujati.

Pozno pozimi in zgodaj spomladi Roman Mavec ljubiteljskim sadjarjem priporoča še en ukrep, in sicer beljenje debel in prvih vej dreves z apnom.

Zaradi bele barve se drevo počasneje ogreva in kar teden dni pozneje začne brsteti, kar je lahko odločilno pri spomladanskih pozebah, s katerimi imamo v zadnjih letih težave. Poleg tega je apno dobro razkužilo, ki zavira predvsem krvavo uš, ki prezimuje v območju koreninskega vratu, delno na deblu, delno v zemlji okoli.

Kolobar in opora

V tem času okoli debla v premeru krošnje okopljemo kolobar, ki je še posebej koristen za drevesa, ki so stara manj kot 10 let. Ker se korenine še razvijajo, jim s tem ukrepom pomagamo, da dobijo dovolj zraka, vode in jim za hranila ni potrebno tekmovati s koreninami trave ali plevela. Kolobar naj ostane tak kot je, vsake toliko ga spomladi in poleti plitvo okopljemo. Ko kosimo trato v sadovnjaku, bomo imeli lažje delo, ker se ne bo treba sklanjati pod krošnjami, tudi debla bodo varna pred poškodbami s kosilnico. Pokošeno travo pograbimo in razprostremo po kolobarju. S tem poleti drevesa zavarujemo pred sušo, razpadajoča trava je vir hranil za drevesne korenine. Travo razprostremo v tankem sloju, da se lepo suši in ne gnije, če pa imate v sadovnjaku težave z voluharjem, se zastirki raje odpovejte. Voluhar se zelo rad zadržuje pod organskimi zastirkami, ker mu nudijo zavetje.

Plitvo okopan kolobar pod krošnjo

Preverimo oporo za drevesa. Še posebej mlada drevesa in tista na šibki podlagi nujno potrebujejo leseno, še bolje pa kovinsko palico za oporo, saj jih lahko poznospomladanski težek sneg, veter ali pa teža pridelka podrejo in polomijo.

Opora mora biti deset centimetrov oddaljena od debla, privez pa v obliki številke osem. Če jeseni niste uspeli posaditi sadnega drevja, je čas za to tudi spomladi do brstenja, če imamo sadiko z golimi koreninami. S sajenjem takih sadik ne odlašajte predolgo, saj se bo zemlja s pomladjo sušila, korenine posajenih dreves pa potrebujejo za uspešno ukoreninjanje veliko vlage.

Spomladanski sneg je navadno težak.

Gnojenje

Vse sadne in tudi druge lesnate rastline, kot so okrasne grmovnice, vsako leto pognojimo. Z dodajanjem gnojil ne pretiravajmo. S fosforjem (P) in kalijem (K) gnojimo kadarkoli, saj se ne izpirata. Za srednje veliko drevo vržemo pest gnojila po kolobarju pod krošnjo. S hlevskim gnojem ali kompostom gnojimo jeseni po zaključku vegetacije, material nanesemo v tankem sloju zaradi voluharja v začetku brstenja zgodaj spomladi gnojimo z mineralnim dušikom (N). Ko trosimo gnojilo v kakršnikoli obliki, pazimo, da ne gnojimo preblizu debla. Okoli debla pustimo prazen kolobar premera 20 do 30 centimetrov.

Ameriške borovnice

V zadnjih letih so zelo priljubljene ameriške borovnice, ki jih lahko gojimo tudi v loncu. Če ne uspevajo, kot bi si želeli, preverimo substrat. Ameriška borovnica zahteva kislo zemljo tako kot rododendroni in azaleje. To ji navadno že priskrbimo, vendar pa moramo kislo reakcijo tudi vzdrževati. To dosežemo s posebnim gnojilom za ameriške borovnice ali rododendrone in azaleje. Od februarja do začetka poletja gnojimo vsake tri tedne. S tem vzdržujemo nizko pH reakcijo, vsakih nekaj let pa je treba tudi dodati kisel substrat; tretjino zemlje zamenjamo s šoto. Za vzdrževanje kislosti zemlje okoli rastlin potresite žagovino iglavcev. Desetcentimetrski sloj okoli grmov kisa zemljo. Enako delate tudi, če so rastline posajene v loncih. Pri ameriških borovnicah bodite tudi pozorni na majskega hrošča. Njegovi ogrci so zelo agresivni, še posebej v posodah, kjer imajo mirno okolje, in lahko povsem uničijo korenine borovnic in rastline propadejo.

Besedilo: Marjetka Hrovatin

Fotografije: Roman Mavec