Vsebujejo mnoge mineralne snovi, kot so jod, apno, železo in fosforna kislina, ki ugodno vplivajo na zdravje ljudi. Pri nas je v pridelavi razširjena in dobro poznana solatna kumara, manj pa kumare za vlaganje.

Ne sadimo v prehladna tla

Solatnih kumar ne smemo prehitro sejati ali saditi v prehladno zemljo na prostem. Na bolj izpostavljenih legah jih posadimo na prosto šele po prvem maju. Ne hitite s sajenjem, tudi če boste kumare sadili v rastlinjake.

V normalnih vremenskih pogojih se sredi maja tla že ogrejejo nad 15 °C, kar je optimalno za vznik semen, ki v takšnih pogojih traja do 14 dni.

Z višjimi temperaturami tal in zraka se čas vznika krajša. Optimalna rast in razvoj kumar je pri 21 °C in več, kritične so lahko hladne noči. Pravimo, da se naj ne bi ohladilo pod 15 °C, saj nekateri izsledki kažejo negativen vpliv na pridelek predvsem zaradi nizkih nočnih temperatur že, če se zrak ohladi pod 18 °C. V času razvoja plodov naj bi bilo podnevi od 20 do 30 °C, ponoči pa od 17 do 21 °C in takšni pogoji nastopijo od konca maja naprej. 

Veliko vode in toplote

Kumare pridelujemo podobno kot paradižnik vse bolj pogosto v rastlinjakih zaradi manjših težav z boleznimi. V zadnjem desetletju se je tudi med vrtičkarji uveljavil način vzgoje kumar na visoki opori. Tak način vzgoje je bolj racionalen v rastlinjaku pod prosojno streho. Za namakanje je najbolj primeren kapljični sistem, kjer je največji izkoristek vode. Kumara vsebuje v 100 g ploda kar od 94 do 98 g vode. Rastlina potrebuje veliko vode in toplote. Plodovi optimalno preskrbljenih rastlin so enakomerni in zelo podolgovati, trgamo jih, ko imajo značilno zeleno do temnozeleno barvo z rahlim sivkasto-srebrnim poprhom. V dobrih razmerah plod zraste v dveh do treh dneh.

Nekoliko dvignjene gredice

Za pridelavo kumar priporočamo nekoliko dvignjene gredice ali grebene, na katere posadimo sadike. Zagotovimo jim dovolj močno in čvrsto ogrodje za napeljavo opore v obliki mreže ali posamičnih vrvic. Tla pokrijemo s črno folijo, pod katero je položen kapljični namakalni sistem.

Kumara najbolje uspeva v srednje težkih tleh, ki so dobro odcedna ter bogata z organsko snovjo (humus), torej dobro pognojena. Brez težav lahko uporabimo hlevski gnoj, kompost ali peletirano (briketirano) organsko gnojilo.

Če analiza tal kaže slabše zaloge hranil (fosforja in kalija), potem razliko manjkajočih hranil lahko dodajamo tudi z uporabo sestavljenih mineralnih gnojil. Vse navedene oblike gnojil dobro zadelamo v tla pred sajenjem sadik, polaganjem folije ter namakalnega sistema.

Pridelava ob opori

Če sadike vzgajate sami, uporabite gojitvene plošče iz stiropora z večjimi luknjami. Predlagamo uporabo plošč z največ 40 luknjami, kar bo zahtevni rastlini omogočilo najboljši razvoj koreninskega sistema. Sadike posadimo na razdaljo 80 cm do enega metra med vrstami, v vrsti pa na 40 do 50 cm narazen. Če bomo pridelovali ob opori z mrežo, si lahko privoščimo tudi nekoliko manjše razdalje med sadikami, če bo za oporo polipropilenska vrvica, pa raje ne preveč na gosto. Pridelavo z oporo je priporočljiva zato, ker imajo plodovi tako dovolj svetlobe in je manj težav z boleznimi.

Spomladi jih pokrijemo

Kumaram moramo zagotoviti toploto, dovolj hranil in vode, poleg tega jih je treba na začetku pridelave varovati pred prevelikimi nihanji nočnih in dnevnih temperatur. Zato je v neogrevanih rastlinjakih zelo dobrodošla uporaba koprenastih prekrivk, s katerimi dodatno zavarujemo mlade in nežne sadike. V toplih dnevih rastlinjak tudi zgodaj spomladi odpiramo in zračimo. Če so dnevi zelo topli, kopreno ali vlakninasto prekrivko odkrijete, da se rastline ne pregrejejo. Zelo dobro denejo različna biostimulativna sredstva, ki jih imamo v zadnjih letih možnosti uporabljati tudi pri pridelavi kumar. Že v času vzgoje sadik priporočam krepitev sadik in njihovega koreninskega sistema s sredstvi, ki imajo več fosforja, ob morebitnim napovedanih ohladitvah uporabljajte pripravke, ki vsebujejo alge in aminokisline. Vsa taka sredstva pridobivajo v zadnjem času na veljavi, velika večina jih je primernih tudi za ekološke načine pridelave. Upoštevajte navodila, da ne bi v želji po doseganju visokih učinkov rastlinam povzročili nepotrebnega stresa in s tem nasprotnega učinka.

Najboljše so sveže

Sočna in z vodo bogato napolnjena kumara je najboljša sveža, res pa je, da jo zaradi njene sočnosti lahko pri nizkih temperaturah in visoki zračni vlagi dobro in kar dolgo skladiščimo. Tako jo lahko že pri temperaturi 7-10 °C ter zračni vlagi okrog 80 do 90 % skladiščimo od 14 do 21 dni.

Čas hranjenja zelo dobro podaljšujemo tudi z uporabo kalcijevih gnojil že v času rasti. Pridelavo kumar skrbno načrtujete in ne pretiravajte s številom sadik, saj naj bi za štiričlansko družino zadostovalo štiri do šest sadik.

Če jim boste zagotovili zgoraj opisane pogoje, vam bo zagotovo uspelo pridelati zadovoljiv letni pridelek.

Besedilo in fotografije: Igor Škerbot