V srednjem veku je bila krebuljica cenjena zdravilna rastlina. V evropskem ljudskem zdravilstvu so jo uporabljali za krepitev delovanja jeter in ledvic, za odvajanje vode ter pri želodčnih in črevesnih težavah. Čaj iz posušene krebuljice so priporočali pri pljučni jetiki, za čiščenje krvi in proti vodenici, sveže stisnjen sok pa so uživali proti skorbutu in pri kožnih tegobah. Krebuljica spodbuja presnovo ter izločanje strupov iz telesa, zato je bila nekoč pomembna kot eno prvih pomladanskih krepčilnih zelišč.